FAQ – Pogosta Vprašanja

Teden ljubiteljske kulture (TLK) je največja promocijska akcija tovrstne umetnosti in kulture pri nas, torej tiste, s katero se ljudje ukvarjajo nepoklicno, množične kulture, v okviru katere ustvarja okoli 100.000 Slovenk in Slovencev.

Teden ljubiteljske kulture skrbi za večjo dostopnost in mobilnost kulturnih dobrin. Vseslovenska akcija je namenjena podpori ustvarjalcev in promociji ljubiteljske kulture po vsej Sloveniji in zamejstvu. Projekt je zasnovan po zgledu podobnih projektov v drugih evropskih državah, ki vsako leto opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljskega ustvarjanja.

Vseslovenski Teden ljubiteljske kulture zaznamujejo kulturni dogodki, ki se odvijajo po vsej Sloveniji in v zamejstvu v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije in območnih izpostav JSKD skupaj s številnimi kulturnimi društvi in njihovimi zvezami, kulturnimi zavodi, lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci, knjižnicami, muzeji, posamezniki …

Vseslovenski Teden ljubiteljske kulture se vsako leto začne z nacionalnim odprtjem v enem od slovenskih središč, nadaljuje z večjimi regijskimi dogodki, ki se povezujejo z več kot 1.000 lokalnimi dogodki po vsej Sloveniji.

Uradna spletna stran in več informacij TLK: https://tlk.jskd.si/

FB: @tedenljubiteljskekulture

Na Ministrstvo za kulturo je potrebno nasloviti vlogo, h kateri je potrebno predložiti:

1. poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je pravna oseba izvajala v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;2. sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;

   3. dokazila o rezultatih svojega delovanja (npr. priporočila, recenzije oziroma objave v strokovni literaturi, kopije pomembnejših odzivov medijev itd.).

Prednosti in olajšave, obveznosti ter informacije so dostopne na

spletni strani Ministrstva za kulturo.

IPF kolektivno uveljavlja in ščiti pravice domačih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov ter pravice tujih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, katerih dela se javno predvajajo na območju Republike Slovenije. Na podlagi Pravilnika o uporabi fonogramov in njegovega tarifnega dela IPF zbira nadomestila za javno uporabo fonogramov, zbrana nadomestila pa v skladu s Pravilnikoma razdeljuje med upravičence do nadomestil, imetnike sorodnih pravic.Več si lahko preberete TUKAJ.

IPF zbira nadomestila izključno za javno uporabo fonogramov. Fonogram je posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo. IPF zbira nadomestila za javno priobčevanje le za tiste fonograme, ki so bili izdani v komercialne namene ali dani na voljo javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami izberejo (npr. internetna uporaba fonogramov ali pa uporaba fonogramov v mobilni telefoniji, na način, ki omogoča poslušanje posameznih fonogramov po izbiri posameznika). Slednje predvsem z razvojem novih tehnologij, omogoča tudi fizičnim osebam, da se štejejo za proizvajalce fonogramov.

V začetku leta 2017 je stopil v veljavo nov skupni sporazum, ki so ga podpisali Zavod IPF kot zastopnik imetnikov sorodnih pravic z Zvezo kulturnih društev Slovenije, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Zvezo društev upokojencev Slovenije kot zastopniki uporabnikov. Gre za Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov. Ta se nanaša na prireditve, ki jih organizirajo ljubiteljska kulturna društva in predvideva nižji obračun nadomestila na nekaterih prireditvah, kjer so fonogrami (posneta glasba) ključnega pomena oziroma se uporabljajo kot del prireditve.

Pogoj je, da so prireditve izključno ljubiteljske narave. Sporazum se začne uporabljati 1. januarja 2017. Podrobnosti sporazuma si ogledate na spletni povezavi  Zavoda IPF, sporazum pa je v pdf formatu dostopen tudi na spletni strani ZKDS v zavihku DOKUMENTI.

Če želite pri plačilu avtorskih nadomestil za uporabo glasbe uveljavljati popuste iz naslova skupnega sporazuma za kulturna društva, potem morate najprej pridobiti individualno pogodbo z Združenjem SAZAS. Na e-mail bernarda.pintar@sazas.org  (kopija: Olga.Wertl-Golob@sazas.org) naslovite vlogo za individualno pogodbo ali dovoljenje za enkratno prireditev po skupnem sporazumu za kulturna društva, pri čemer navedite podatke o društvu (naziv, naslov, zastopnik, kontaktni podatki, matična in davčna številka, ter podatek o tem, ali je vaše društvo član katere izmed zvez kulturnih društev). Vlogo morate nasloviti najmanj 8 dni pred pričetkom prireditve.

Iz Sazasa vam bodo nato poslali pogodbo, uporabniško ime in geslo za elektronsko izpolnjevanje obrazcev ter vsa nadaljnja navodila.

Vsebina sporazuma je dostopna TUKAJ.

Koordinator sporazuma za kulturna društva: Maja Papič, info@zkds.eu, maja.papic@jskd.si, 040 160 514

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. Ne glede na to pa gospodarska družba ne more ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.

Zahtevo za registracijo društva poda zastopnik društva pri upravni enoti, kjer ima društvo sedež. Vlogi mora priložiti:

1. zapisnik ustanovnega zbora;
2. en izvod temeljnega akta društva;

Temeljni akt mora določiti:

– ime, morebitno skrajšano ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja),
– namen in cilje delovanja društva,
– dejavnost oziroma naloge društva* ,
– pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva,
– pravice in obveznosti članov,
– način upravljanja društva,
– zastopanje društva (v primeru dveh zastopnikov tudi način zastopanja in meje njunih pooblastil za zastopanje),
– financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva,
– način zagotavljanja javnosti dela društva,
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta,
– način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

*Pridobitno dejavnost mora društvo opredeliti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti.

S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.

3. seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;

4. dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;

5. odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;

6. naslov sedeža društva;

7. podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča), način zastopanja in meje pooblastil za zastopanje, če društvo zastopata dva zastopnika;

8. podatke o (nepridobitnih) dejavnostih društva in predlog za glavno (nepridobitno) dejavnost.

Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.

VLOGA ZA REGISTRACIJO DRUŠTVA

ZAKON O DRUŠTVIH

Registracija zveze društev

Zveza društev je združenje najmanj dveh društev. Zvezo društev ustanovijo društva z enakimi ali s podobnimi nameni in cilji delovanja, ki opravljajo podobne ali medsebojno povezane dejavnosti, da bi v njej uresničevali skupne interese in da bi z doseganjem namena in ciljev, ki so podobni, nadgradili namen in cilje ustanoviteljev. Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev ustanoviteljev. Vlogo za registracijo zveze društev poda zastopnik zveze pri upravni enoti, kjer ima zveza društev sedež. Vlogi mora priložiti:

1. zapisnike zborov članov vseh društev z odločitvijo o ustanovitvi zveze društev;
2. en izvod temeljnega akta zveze društev;
3. zapisnik sestanka najvišjega organa zveze društev, na katerem je bil sprejet temeljni akt in izvoljen zastopnik zveze;
4. podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika zveze, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča), način zastopanja in meje pooblastil za zastopanje, če zvezo društev zastopata dva zastopnika;
5. podatke o (nepridobitni) dejavnostih zveze društev in predlog za glavno (nepridobitno) dejavnost.

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZVEZE DRUŠTEV

Društvo/zveza društev oziroma podružnica tujega društva lahko spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža. Če društvo/zveza oziroma podružnica tujega društva spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe. Zahtevi za registracijo sprememb mora priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile spremembe sprejete. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti en izvod sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta. Vlogi mora priložiti:

1. zapisnik seje organa, na kateri so bile spremembe sprejete;

2. en izvod sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta društva/zveze društev oz. podružnice tujega društva (v primeru spremembe temeljnega akta);

3. podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva/zveze oz. podružnice tujega društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča –  v primeru spremembe zastopnika) ter način zastopanja in meje pooblastil za zastopanje, v primeru, da društvo določi dva zastopnika;

4. podatek o (nepridobitnih)  dejavnostih društva in predlog za glavno (nepridobitno) dejavnost, če društvo v temeljnem aktu spremeni namen in naloge.

VLOGA ZA REGISTRACIJO SPREMEMBE IMENA, SEDEŽA TEMELJNEGA AKTA ALI ZASTOPNIKA

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu. Društvo/zveza društev preneha po volji članov, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko. Vsaka delitev premoženja društva med člane društva je nična. O sklepu o prenehanju društva/zveze društev mora zastopnik društva/zveze društev v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva/zveze društev iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti:

1. zapisnik zbora članov društva/zveze društev, na katerem je bil sprejet sklep o prenehanju društva/zveze društev in določen prevzemnik premoženja društva/zveze društev (ime drugega društva, zavoda, ustanove ali druge nepridobitne pravne osebe s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva/zveze društev;

2. poročilo o razpolaganju s premoženjem društva/zveze društev, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva/zveze društev, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu in način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.

VLOGA ZA IZBRIS DRUŠTVA/ZVEZE DRUŠTEV IZ REGISTRA DRUŠTEV