Revija Primus

Piše: mag. Jože Osterman Ni čisto nepričakovano niti absurdno, da bo prav leto 2018, ko se je po petih letih precej radikalnega zmanjševanja javnih sredstev za kulturo kulturni proračun na državni ravni spet nekoliko odebelil, dokončno razkrilo grozovita notranja protislovja kulturnega področja. To morda preseneča le načrtovalce kulturne pogače na finančne ministrstvu, ker se dogaja v času, ko so menili, ...

INTERVJU: NE SPRAŠUJ, KAJ JE DALA GLASBA TEBI; RAJE VPRAŠAJ, KAJ SI TI DAL GLASBI! (Prosto po Kennedyju) Sprašuje: mag. Franci Pivec Ervin Hartman pol stoletja za dirigentskim pultom pihalnega orkestra »Pošta« Maribor Ervin Hartman se je rodil leta 1943 v mariborski glasbeni družini in je od ranega otroštva aktivno prisoten v glasbi. Poleg rednega šolanja, ki ga je sklenil ...

Piše: Janez Kukovica Pevke in pevci mešanega pevskega zbora KUD Jevnica so se v začetku letošnjega junija udeležili festivala duhovne zborovske glasbe v Nišu, imenovanega Muzički edikt. Povabilo za sodelovanje na tem velikem glasbenem dogodku mednarodnega ranga, ki so ga prejeli Jevničani, gre pripisati dobremu glasbenemu in siceršnjemu vtisu, ki so ga pustili pred leti v Nišu kot gostje slovenskega ...

Tekst in foto: Olga Paušič Nekako pred petimi leti se je na Zvezi kulturnih društev Lendava (ZKD Lendava) porodila zamisel, da bi se literarni ustvarjalci iz Lendave in okolice združili v skupino, ki bi redno – mesečno – delovala kot krožek, imenovan Pobiralci rose. Zanimivo poimenovanje, kajne? Zdelo se nam je zelo ustrezno, saj je literat dejansko pri iskanju zamisli ...

Zveza kulturnih društev Slovenije je naslovila odprto pismo na ministrico za izobraževanje, znanost in šport, zaradi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-J), ki naj bi omejil sedanjo razširjenost zborovskega petja v šolah. V kolikor bi bila ta sprememba sprejeta, bi to pomenilo, da bi se zgodil upad števila pevskih zborov, sploh mladinskih, posledično ne bo ...

Piše: Bojan Ekselenski Spekulativna fikcija Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja. V Sloveniji že nekaj časa ni bilo resnejše strokovne obravnave domače spekulativne fikcije. Do izhajanja Supernove, ki ga izdaja Celjsko literarno društvo, kar nekaj desetletij ...

Piše: Nataša Petrovič Tednu ljubiteljske kulture na pot Pravimo ji ljubiteljska, društvena, ljudska, poimenovali smo jo tudi že amaterska kultura. Njene člane štejemo v tisoče, obstoj društev v stoletje in več. Področja njenega ustvarjanja so številna, nekaj njih nima institucionalnega zaledja, kar pomeni, da jih preprosto ne bi bilo v našem kulturnem prostoru. Kultura, ki se že nekaj časa spogleduje ...

Piše: Mojca Perkon Kofol Ljubiteljska kultura je danes sistematizirana glede na kulturne dejavnosti, s poudarjanjem pojmov ustvarjanje in poustvarjanje, ki ju lahko na primer enačimo s kreativnostjo, inovativnimi pristopi, napredkom, glede na globalizacijo multikulturnega sveta in ohranjanjem tradicionalnih oblik slovenske dediščine z njenim (o)vrednotenjem. Glede na to, da je oboje pod okriljem prenosa tradicije/zgodovine oz. njene interpretacije, znotraj našega slovenskega ...

Piše: Olga Paušič Sedem let delovanja – sedem gledaliških predstav za otroke. To je skupina Kofetarji-M (kofetarji za mlade), ki pripravlja odrske uprizoritve za lendavske malčke. Ko smo v Društvu upokojencev  Lendava pred  devetimi leti razmišljali o tem, da bi ustanovili gledališko skupino Kofetarji, se je kmalu rodilo spoznanje, da nas je pravzaprav dovolj tudi za dve skupini, ena bi ...