O nas

Foto: arhiv Slogled, povzeto po MMC RTVS

Zdaj zagotovo že eden od starost slovenskih gledaliških režiserjev, Peter Militarev, katerega matična hiša je sicer  Oder treh herojev v Sp. Pirničah pri Ljubljani, je bil v svoji karieri izjemno dejaven tudi na avstrijskem Koroškem, kjer je postavil celo vrsto predstav. Korošci ga niso pozabili in pred tednom dni mu je Slovenska prosvetna zveza, ena od dveh krovnih zvez društev na Koroškem, za življenjski opus podelila eno svojih najvišjih priznanj, Drabosnjakovo priznanje. Obširna obrazložitev in velik album fpotografij, posnetih ob tej priliki, sta dostopna na spletni strani SPZ. (https://spz.slo.at/?page_id=130&lang=sl), novico pa je objavil tudi MMC RTVS (https://www.rtvslo.si/kultura/oder/reziserju-petru-militarevu-priznanje-slovenske-prosvetne-zveze-za-zivljenjsko-delo/721235). Petru iskreno čestitamo in mu želimo še veliko uspešnih predstav. Kljub svojim 85 letom namreč še ne razmišlja o pokoju. Tako je tudi prav.

Foto: Jože Maček (povzeto po MMC RTVS)

V Postojni se je v nedeljo končalo 62. Linhartovo srečanje, naše najpomembnejše pregledno tekmovanje (odraslih) ljubiteljskih gledaliških skupin. Po splošni oceni je prineslo precej inovativnih idej in svežih zamisli, ki jih v gledališču tudi sicer ne manjka in s tem naznailo novo plodno leto gledališke ustvarjalnosti. Na MMC RTV so pripravili dovolj obširen povzetek najznačilnejših dogodkov, vključno s spiskom priznanj oz. nagrad, ki so jih prejeli posamezni izvajalci. Na splošno velja reči, da je poleg prejemnika glavne nagrade za najboljšo predstavo blestel tudi ansambel Šentjakobsega gledališča, ki je sodeloval z dvema tekomovalnima predstavama, obema uspešnima. Dostop: https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dan-ko-je-padel-sneg-je-najboljsa-predstava-linhartovega-srecanja/721809. Obširen zapis je seveda priobčil tudi organizator srečanja, JSKD, preberite pa si ga na https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm. ZKD Slovenija namerava osebni zapis o prireditvi priobčiti v Primusu.

17. september 2024
Konec tega tedna, točneje med 20. in 22. septembrom bo Postojna spet v znamenju našega največjega festivala ljubiteljskih gledališč. Organizator – JSKD je na svoji spletni strani pripravil obširno poročilo o programu in poteku srečanje, tako da je najbolje, da zgolj podamo dostop do tega mesta: https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_24/uvod_linhart_24.htm, udeležemcem, ki so uspeli pripraviti vrhunske predstave, pa zaželimo uspešen festival.

7. september 2024
Amateo – evropska mreža za aktivno udeležbo (sodelovanje) v kulturnem ustvarjanju, katere članica je od vsega začetka tudi ZKD Slovenije, bo novembra v Pragi na vsakoletnem srečanju podelila nagrado za najboljši projekt letošnjega let. Letos so prijave prišle iz 11 različnih držav za skupno 37 projektov, tako da žirija nikakor ni imela lahkega dela.  Spet se je izkazalo, da lahko izjemne ljubiteljske umetniške skupine močno vplivajo na svoje družbeno okolje oz. človeške skupnosti skupnosti po vsej Evropi! Naš pomislek: Slovenija je že od nekdaj med aktivnejšini članicami te mreže in kazalo bi razmisliti, kako z sistematičnim izborom prijaviti tudi kak slovenski projekt, ki jih ni malo, za tako tekmovanje. Še posebej v luči dejstva, da gre pri vseh projektih za precej inovativne pristope k širjenju umetnostnih in kulturnih sporočil, kjer verjetno prav nič ne zaostajamo.

Za nagrado Amateo 2024 se je –  kot že rečeno –  prijavilo 37 projektov iz 11 držav, ki jih vodijo ljudje, za katere je značilna močna strast do umetnosti in ustvarjalnosti. Z odlično mešanico umetniških oblik ti projekti prikazujejo odpornost in izvirne načine za reševanje vprašanj vključevanja, podnebnih ukrepov, starostne dostopnosti, težav z duševnim zdravjem in še veliko več … Čeprav so imeli člani žirije težko nalogo, je pet projektov z dolgega seznama na koncu res izstopalo.  Žirijo so sestavljali predsednik in člani upravnega odbora Amateo: Almuth Fricke (Center of Competent for Creative Ageing and Inclusive Arts (kubia), Nemčija), Barbara Eifler (Making Music, UK), Valentina Dačnik (HSK). , Hrvaška), Conny Groot (Music Generations, Nizozemska) in Giorgio Bacchiega (Consulta Periferie Milano, Italija). Vsi finalisti bodo predstavljeni z video predstavitvami na podelitvi nagrad Amateo, ki bo potekala v Pragi, v okviru (HE)ART BEATS! konferenci, 13. nov.

O PROJEKTIH

Street Dialogue (Nemčija) – StrassenDIALOGUE združuje brezdomce in ljudi z zatočiščem. Zahvaljujoč umetniškim akcijam (grafiti) in glasbi (jam) na ulicah Hamburga jim je uspelo ustvariti dialog med temi zelo različnimi družbenimi okolji. Septembra lani in letos poleti 2024 so videli brezdomce, kako skupaj slikajo grafite, igrajo bobne ali kitaro in sodelujejo v dialogu iz oči v oči z mimoidočimi. Strassen DIALOGUE je pionirski projekt neprofitne organizacije StrassenBLUES e. V.. Njegov cilj je okrepiti socialno kohezijo v Hamburgu. To je zato, ker problem vse večje družbene ločnice med bogatimi in revnimi zahteva inovativne in ustvarjalne rešitve.

Producciones En La Arena (Španija) – »Poesía en Camino« je kulturna pobuda, katere cilj je redefinirati urbane prostore z umetnostjo in poezijo. Projekt je vključeval urbane sprehode, delavnice in ustvarjanje video pesmi, kar je skupnosti omogočilo, da ponovno odkrije in prevrednoti svoje vsakodnevno okolje. Ob podpori Centro de Cultura Audiovisual del Cabildo de Gran Canaria je ustvaril interaktivni zemljevid, ki postavlja video pesmi na njihove navdihnjene lokacije. V gentrificiranih mestih, kjer turisti pogosto prevladujejo pri ustvarjanju vsebin, ta projekt poudarja pomen lokalnih glasov. Poudarja čustveni pomen razpok v stenah in njihov pomen za prebivalce, resnično odraža bistvo tistih, ki živijo v Arenalesu, in obnavlja njihovo pripoved.

Satira proti korupciji (Armenija) – Participativni umetniški projekt »Satira proti korupciji« vključuje ustvarjanje 8 kratkih animiranih risank in stripa z naslovom »8 ilustriranih zgodb o korupciji«. Ta dela na humoren način prikazujejo scenarije korupcije in s satiro pritegnejo javnost. “Z združevanjem umetnosti in aktivizma želimo ozaveščati in spodbujati razmišljanje o vplivu korupcije. Naša pobuda spodbuja vključevanje skupnosti tako, da vabi občinstvo, da prispeva svoje lastne zgodbe in ideje, ter tako spodbuja skupna prizadevanja za poudarjanje korupcije in boj proti njej. S tem inovativnim pristopom si prizadevamo ustvariti bolj informirano in proaktivno družbo”, pravijo ustvarjalci.

OFFSCREEN, Filmfestival INSTANT36 (Avstrija) – Filmski natečaj se začne z elektronskim sporočilom prijavljenim udeležencem z napovedjo teme in objekta, ki mora nastopiti v filmu. Igrani, dokumentarni ali animirani filmi: vse oblike so dovoljene in spodbujane, če ne presežete največje dolžine 5 minut. Končane filme je treba oddati na spletu po 36 urah produkcije. Posebej je namenjen mladim ustvarjalnim ljudem, ki želijo brez večjih ovir sprejeti ta izziv. Njegov cilj je spodbuditi začetnike in novince, da naredijo prve korake v svetu filmske produkcije.

Festival svetlobe Ravensburg (Nemčija) – osrednji del projekta je parada z lučkami po ulicah starega mestnega jedra Ravensburga.

Opozorilo: članek v dobršni meri temelji na strojnem prevodu članka na spletni strani Amatea. Če ste vešči angleščine, si ga preberite na https://amateo.org/amateo-award-finalists-2024/.

Ministrstvo za kulturo je najavilo objavo poziva, s katerim bi lahko pomembno pospešili oz. okrepili sistem kulturnih izmenjav oz. gostovanj odmevnejši projektov, ki so nastali v javnih zavodih in nevladnih organizacijah (mednje sodijo tudi kulturna društva) po državi. Čeravno izgledajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za prijavo, precej zahtevni, sodijo vsaj nekateri projekti vrhunskih ljubiteljskih izvajalcev vsaj n a področju zborovske glasbe, folklore,. plesa, godbeništva in gledališča v nabor možnih uživalcev podpore.

Razpis pozdravljamo, saj smo tudi v okviru razprav o nacionalnem kulturnem programu 2024- 31 sami opozarjali na potrebo po bistveno večjem izkoristku najboljših dosežkov ljubiteljske kulture; z ustrezno podporo bi se lahko pomembno izboljšal tudi geografski doseg, saj je večina gostovanj ljubiteljskih skupin omejena na bližnja območja znotraj ene oz. kvečjemu sosednih občin, Če se bo iz vsega tega razvil urejen sistem medsebojnih izmenjav, bi sploh dosegli enega od poglavitnih ciljev kulturne politike in bistveno boljše medsebojno poznavanje.

Napoved razpisa: https://www.gov.si/novice/2024-08-27-najavljamo-nov-javni-poziv-za-regionalno-krozenje-kulturnih-vsebin/

Marko Munih je leta 2015 prejel tudi zlato plaketo JSKD za življenjsko delo, s čimer se mu je ljubiteljska kulturna dejavnost vsaj malo zahvalila za delo, ki ga je opravil Povzemamo obrazložitev.

Dirigent Marko Munih je svoje življenje posvetil glasbi v najširšem pomenu in kot ena najvidnejših osebnosti glasbenega poustvarjanja šestdeset let sooblikoval glasbeno življenje pri nas. Njegova umetniška osebnost se je skoraj hkrati oblikovala na zborovskem in orkestrskem področju. Izkušnje, ki si jih je pridobil pri delu z našima odličnima zborovskima ansambloma, so ga izoblikovale v tenkočutnega in muzikalno globoko osveščenega poustvarjalca tuje in domače vokalno-instrumentalne glasbe. V Ljubljani je na Akademiji za glasbo študiral dirigiranje pri profesorju Danilu Švari, nato se je še leto dni izpopolnjeval v Frankfurtu pri mojstru Lovru Matačiću. Najprej je bil korepetitor v Slovenski filharmoniji, nato v letih 1963–1971 dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Deset let, od 1965 do 1975, je bil umetniški vodja in dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, s katerim je dosegel izjemne umetniške uspehe, v letih 1971–1979 pa je vodil Komorni zbor RTV Ljubljana. Bil je tudi dolgoletni odgovorni urednik glasbenega programa Radia Slovenija. Redno je nastopal z radijskimi simfoniki in drugimi orkestri doma in na mednarodnih festivalih. Dobil je mnogo pomembnih nagrad in odlikovanj: študentsko Prešernovo nagrado (1960), nagrado Prešernovega sklada (1969 in 1985), Betettovo nagrado (1983), lani še posebno priznanje za 50-letno umetniško sodelovanje na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Cesare Augusto Seghizzi. Veliko let je opravljal svetovalno delo za zborovsko glasbo pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. V letih 2004–2010 je vodil zelo uspešne zborovodske šole v Novi Gorici. Bil je tudi pobudnik, umetniški vodja in dirigent projekta Tvoj tek je živ in je legak ob stoletnici smrti Simona Gregorčiča, ki je bil novembra 2006 premierno izveden v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z Veselim pastirjem, notno zbirko priredb ljudskih in ponarodelih pesmi za mešani zbor, ki je izšla leta 2014, pa se je predstavil tudi kot prirejevalec zborovskih skladb. Veliko je prispeval tudi k promociji slovenske glasbe v svetu. V laskavih kritikah, ki jih je dobival za svoje nastope, je poudarjena njegova občutljivost in muzikalnost pa tudi izvrstno tehnično znanje ter velik smisel za vokal in vokal v povezavi z orkestrom. Marko Munih je kot ena najvidnejših osebnosti glasbenega poustvarjanja v Sloveniji svoje življenje posvetil glasbenemu ustvarjanju, vzgoji in izobraževanju ter organizaciji, zato mu Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje zlato plaketo za življenjsko delo.

Vir (tekst in fotografija: JSKD.

Praktična navodila, nekakšen priročnik, ki dovolj enostavno razloči potrebne opravke, smo poobjavili v rubriku Dokumenti, kjer so na razpolago tudi druga navodila za opravke, ki jih mora večina kulturnih društev upoštevati pri svojem delu.

Manca, Marijana in Anita

Morda se bo komu zazdelo, da Anita Ogulin, dolgoletna humanitarka, predsednica Zveze prijateljev Moste- Polje, ki je že dolgo samostojen sklad, ki skrbi predvsem za socialno in tudi drugače ogrožene otroke, ni čisto z našega področja. Pa je: njenemu plemenitemu delo je pomagalo mnogo ljubiteljskih kulturnih društev, ki so za zbiranje prispevkov organizirali humanitarne koncerte in prireditve in s ponosom v svoje kronike delo vpisovali te dogodke. Nas je plemenitila s svojo neumorno energijo in trdnim prepričanjem, da denar pač ni tisto, kar bi moglo odtehtati človeško srčnost in pogum, da dela svet boljši in lepši. In tu smo si enaki in Anita nam je zgled prav zaradi tega. Njenim svojcem izražamo najgloblje sožalje.

Slučaj je hotel, da so se decembra lani v Državnem svetu na podelitvi priznanj najbolj zaslužnim prostovoljcem poleg drugih prejemnikov srečale (in dobile vsaka svoje priznanje) morda najbolj izstopajoče humanitarke zadnjega časa: naša podpredsednica in predsednica društva Rastoča knjiga Marijana Kolenko, Manca Košir in Anita Ogulin. Lepo je bilo gledati skupaj gospe, ki so v svojem življenju opravile toliko dobrega in žalostna je resnica, da danes dveh od njih ni več med nami. A fotografija s tistega lepega dogodka je lahko vendarle del utehe, saj se delo, ki so ga opravile oz. ga opravljajo, nadaljuje.

Organizcija, ki je bila leta 2008 ustavovljena v Ljublčjani,  kljub razmeroma pičlemu proračunu (pred dvema letoma je prenehala direktna sistemska podpora EU iz sklada za ustvarjalnost) deluje solidno in preko članarin in projektnih podpore (v največji meri gre iz sklada Erazmus) izvaja vsaj svoje osnove programe. Pikra pripomba: Evropa v zadnjih nekaj letih precej več govori o aktivni participaciji ljudi v kulturi, z konkretnimi dejanji (beri: finančno podporo) pa dela ravno nasprotno, namreč duši izvirne pobude civilne družbe na tem področju. Še ena pikra pripomba: v Sloveniji  ni veliko drugače!

Generalna skupščina je v direktni navzočnosti 22 predstavnikov članic pregledala realizacijo programa s finančnim poročilom za leto 2023, se posvetils programu za leto 2024 in izvolila tri nove člane upravnega odbora Amatea, med njimi dr. Tomaža Simetingerja (nadomestil je prejšnjega člana Mateja Mačka, ki je odšel na drugo delovno mesto) ter Kajo Savodnik, ki je bila članica odbora že v prejšnjem mandatu.

S posebno pozornostjo pa je skupščina obravnavala program letne koference Ametea, ki bio novembra v Pragi in ga Čehi prizadevno  pripravljajo. Program je nedvomno zanimiv in priporočamo udeležbo. Dostop do programa tega srečanja:

HEART BEATS CONFERENCE 2024 PPT FOR GA

V času med 17. majem in 16. junijem so kulturna društva, kulturne skupine in posamezniki izvedli več kot 700 tazličnih prireditev, kar je sicer še zmerom nekoliko manj kot v času pred covidom 19, a nesporno dokazuje množičnost naše ljubiteljske kulture, ki je ena njenih največjih adutov. Ponosni smo na to, da slovenska kulturna društva s svojo energijo zmorejo vse to in da zato kulturne prireditve pridejo takorekoč v vsak kotiček Slovenije. Naj bo tako tudi v bodoče!

Zato se zahvaljujemo vsem, ustvarjalcem, organizatorjem, posameznikom, obiskovalcem ki so sodelovali v tem velikem dogajanju! Brez vas bi bil ta predpoletni čas vsaj v kulturnem smislu precej prazen. Nasvidenje na Tednih ljubiteljske kulture 2025, v letu, ko bo Nova Gorica tudi evropska prestolnica kulture-

Društvo Zapisi v sodelovanju z ZKD Nova Gorica in Društvom Tabor nad Dornberkom Vas prijazno vabi na XXI. Glasbene večere Tabor 2024 – Večer zborovske glasbe, ki bo v soboto, 15. junija 2024, ob 20.30 v Taboru nad Dornberkom. Nastopili bodo: Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, zborovodja Alenka Podpečan Ženski pevski zbor Carmen manet, zborovodja Primož Kerštanj Gorenjski oktet, umetniška vodja Eva Jelenc Drozg Komorni zbor Ipavska, zborovodja Damjana Vončina Eva Hren, Gašper Kržmanc na kitari

Več o programu tridnevnih Glasbenih večerov Tabor pošiljamo v prilogi XXI. Glasbeni večeri Tabor 2024 – Zveza kulturnih društev Nova Gorica (zkdng.si). Glasbeni večeri Tabor potekajo v okviru projekta SINGERS CORNERS, ki ga financira Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO. Vstop na dogodek je prost.

4. junija 2024

V sredo, 29.maja 2024 se je v gledališki dvoranici Skladovnica, ki jo upravlja JSKD, zgodila redna letna seja ZKD Slovenije, na kateri so člani/ce konference kritično pregledali delovanje v letu 2023 in finančni položaj, ki bo še kako odločilen za nadaljnje poslovanje. Rezultati sicer niso rožnati, vendar za zdaj zmanjševanje finančnih sredstev še niso povzročili bistvenega poslabšanja pogojev za delovanje, se pa to lahko to kaj kmalu zgodi.

Udeleženci so morali ugotoviti, da položaj Zveze vse od njene ustanovitve v letu 1998 glede financ, pa tudi nekaterih drugih značilnih kazalcev delovanja oz. poslovanja ni bil tako kritičen, kot je danes. Ob tem bi lahko morda celo  apatično potarnali, da gre morda celo za ti. »umiranje na obroke«, kot bi pojav počasnega usihanja društvene (oz. civilnodružbene povezanosti) lahko poimenovali po istoimenski knjigi Igorja Torkarja, če ne bi med njimi vendarle prevladovali dokaj optimistični toni, saj se ljudje zavedajo, da je ljubiteljska kultura ena od (redkih) področij, kjer pozitivne energije premagujejo zgolj gola denarna vprašanja.

Kajpak pa je razprava o strategiji, za katero velja enodušni sklep, da jo je potrebno oblikovati skupaj z JSKD, saj bi bilo vlečenje obeh nosilcev, na eni strani državne skrbi, ki jo opravlja JSKD, in na drugi strani civilne pobude, ki jo zastopa v imenu društev skuša zastopati ZKD Slovenije v dve različni smeri popolnoma neproduktivno in bi lahko celo ogrozilo celotno področje. Oblikovanje nove strategije, izhajajoče iz nacionalnega programa kulture do leta 2031 (za katerega izboljšave je Zveza predlagala precej predlogov sprememb in dopolnitev), naj bo torej skupno delo, ki ga je potrebno čimprej začeti.

Zdaj že tradicionalna prireditev Kulturna mavrica Jesenic je v soboto, na prvi junijski dan, naznanila ne le širok splet ljudskih plesov in petja, marveč tudi začetek Jeseniškega poletja 2024, širokega programa kulturnih in športnih prireditev, ki jih bo železarsko mesto gostilo v naslednjih treh mesecih, vse do začetka nove kulturne sezone v septembru. Program ni bil še nikdar tako obsežen in govori najmanj o tem, da za Jesenice že dolgo ne velja več preživeli stereotip o dolgočasnem »mestu rdečega prahu«, kjer se skorajda nič ne dogaja, in ga po kakšnem družbenem omrežju širijo predvsem tisti, ki jih ni na nobeno od prireditev, znajo pa živahno jamrati in obrekovati.

Kulturna mavrica verjetno sodi med etnično najbolj raznolike prireditve v Sloveniji, ki jih zmorejo sestaviti kar krajevna avtohtona kulturna društva. Da je to prednost in da je kulturna raznolikost nekaj, kar je dobro in bogati kraj in njegovo življenje, so dokazovali poleg dveh slovenskih folklornih skupin Triglav in Hrušica makedonski Ilinden, bošnjaški Biseri in srbski Vuk Karadžič, ki so na oder postavili frfotajočo predstavo prelepih narodnih kostumov, ljudske glasbe in veselih ljudi, pred oder pa množico zadovoljnih obiskovalcev, ki so se družili še dolgo v noč. Še posebej zanimivi, za nekoga sicer morda celo malce moteči, a na prostranem prostoru jeseniškega muzeja na prostem nadvse uživajoči pa so bili otroci vseh starosti in stasov, ki so švigali pred odri, za njim in nasploh po avditoriju in dali slutiti, da zna biti bodočnost ljudske kulture v kraju kar obetavna. V jeseniški ZKD, ki je prireditev organizirala skupaj z Zavodom za šport, so lahko torej nadvse zadovoljni.

Tokrat vam priporočamo branje zanimivega  članka iz glasila društva Asociacija Kulutrosfera, katere uredniki so zastavili vprapanje o njihovih pogledih na razvoj in financiranje kulture v okvirih Unije vsem nosilcem volilnih list, ki sodelujejo na letošnjih volitvah v Evropski parlament. Kot boste videli, so odgovori precej raznoliki in jih velja, preden bomo volili, kritično analizirati. Dostop do članka: https://asociacija.us9.list-manage.com/track/click?u=309aba3f9399280bf3a3e1309&id=010adafa82&e=0d4e74a603.

Prizor iz najboljše gledališke predstave Gimnazije Poljane

V Novi Gorici se je pretekli vikend odvijal zdaj že odlično uveljavljeni festival mladinske kulture pri nas, VIZIJE 2024. V mestu vrtnic so se predstavili najboljši mladi ustvarjalci s področja gledališča, lutkarstva, filmske in foto dejavnosti, ustvarjalci pa so večinoma prihajali iz srednjih in visokih šol, tudi iz različnih sekcij kulturnih društev, pa tudi kot posamezniki ali ad hoc ustvarjene skupine. To zgovorno govori o tem, kako pomembno je, da so tudi organizacijske oblike odprte in omogočajo ustvarjanje mladim, ki jih navadno formalnosti ne zanimajo preveč. Povzemamo uradno sporočilo o dobitnikih priznanj in nagrad (vir. JSKD), pri čemer jim seveda iskreno čestitamo, enako tudi organizatorjem uspešno izvedenega festivala!

Zveza kulturnih društev Ljubljana letos že petnajstič podeljuje priznanja ljubiteljskim kulturnim društvom ter posameznicam in posameznikom za njihove izjemne dosežke in zasluge pri umetniškem vodenju, organiziranju in spodbujanju ter podpiranju kulturnega dela v Mestni občini Ljubljana. Nagrajenci poleg plakete prejmejo tudi kipec Ljubljanskega piskača.

Ljubljanski piskači so bili mestni piskači in goslači, ki so v Ljubljani delovali od leta 1544. Na lesenem podestu, ki je bil speljan okoli Stolpa piskačev na ljubljanskem gradu, so vsak dan ob 11. uri zatrobili na tri pozavne in en kornet in s tem naznanjali meščanom, da se bliža 12. ura; to je ura kosila. Piskali so tudi ob oznanilu raznih slavij ali kot naznanilo pomembnih gostov pri predstavnikih takratnih ljubljanskih oblasti. Kdaj je ta navada zamrla ni znano, omenjajo jo še v 17. stoletju. (Vir: www.ljubljanskigrad.si)

Letošnji nagrajenci:

ZLATO PRIZNANJE
Damijan Močnik Za izjemen prispevek pri razvoju zborovske dejavnosti na področju Ljubljane in širše, številne umetniške dosežke in nagrade ter osupljiv skladateljski opus.
Srečko Kermavner Za dolgoletno požrtvovalno udejstvovanje v Šentjakobskem gledališču in bravurozen igralski opus.
SREBRNO PRIZNANJE
Bojan Kapelj za dolgoletno, 60-letno, predano delo pri ustvarjanju primernih organizacijskih pogojev pri razvoju društva Šentjakobsko gledališče ter izjemen igralski opus.
Janez Vlaj za dolgoletno uspešno in predano delo na področju gledališke dejavnosti, kjer je s svojim talentom in igralsko dovršenostjo pustil neizbrisen pečat.
Marko Skok za dolgoletno uspešno in predano delo na področju gledališke in literarne produkcije v okviru Šentjakobskega gledališča-
BRONASTO PRIZNANJE
Breda Kapelj za dolgoletno in predano udejstvovanje v Ženskem pevskem zboru Barje in pomemben doprinos k ustvarjanju primernih organizacijskih in materialnih pogojev ter medčloveških odnosov v Kulturno prosvetnem društvu Barje.
ČASTNO PRIZNANJE
Jurij Božič za dolgoletno, predano, strokovno in moralno spodbujanje in udejstvovanje v ljubiteljski kulturi na  Črnučah.
LISTINA ZKDL
Godba ljubljanskih veteranov ob 20- letnici delovanja. V tem obdobju je Godba ljubljanskih veteranov s koncerti prispevala pomemben delež pri seniorskem gibanju v godbeništvu, z vrhunskimi izvedbami svoje programske zvrsti pa si je prislužila laskave ocene glasbenih kritikov doma in na tujem.

Z otvoritveno svečanostjo letošnji Tednov ljubiteljske kulture v Brežicah se je začela manifestacija množičnosti in moči ljubiteljske kulture, ki se bo v mesecu dni pokazala v več kot 800 prireditvah v vseh delih Slovenije, kjer delujejo naša društva in posamezniki. Na odprtju v Brežicah je predsednica Zveze kulturnih društev Maja Jerman Bratec izrekla naslednjo popotnico temu dogajanju.

Spoštovani, prijazen pozdrav v imenu Zveze kulturnih društev Slovenije in v mojem osebnem imenu na večer, ko se uradno odstira pogled v plejado imenitnih dogodkov v polju ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na slovenskem. Lahko bi rekli mesec ljubiteljske kulture, ki je za člane široke družine ljubiteljskih, pa tudi drugih ustvarjalcev različnih kulturnoumetniških zvrsti združenih v raznotera društva, še posebej dano, da pestro pahljačo kulturnih vsebin in pojavnosti že malone dve desetletji lahko strnjeno in načrtno predstavljamo v zamejenem terminu. Z nizom pevskih, literarnih, gledaliških, likovnih, glasbenih, folklornih in drugih manifestacij, številni navdušenci, ki jim delo in ustvarjanje v kulturnem društvu ni poklic, dodajajo pomenljiv kamenčke v mozaik vsega bogastva slovenske kulture.

Slovenska kultura je zagotovo edinstvena. Poleg imenitnih profesionalnih kulturnih ustvarjalcev se ponašamo s prav posebno, takorekoč množično različico generacijsko heterogenih ustvarjalcev, ki sooblikujejo kulturne dosežke naroda in obenem na izjemno kakovosten način preživljajo svoj prosti čas. Kar ima posledice… In posledice so dobre… Dobre za vse vidike družbenega, družabnega, kot tudi osebnega življenja v naših skupnostih. Na nas vseh je, da to edinstvenost ne samo ohranjamo, temveč jo oplemenitimo v vsakršnem smislu. To dosežemo z vrsto sinergij, ki se ne ozirajo ne na javne, zasebne, nevladne, ali kakršne si že bodi interese. Ljubiteljka kultura je v nekem smislu gibanje, predvsem pa je vrednota, ki je ne gre spregledati. Prepričana sem, da so slednje že povsem ozavestili tudi odločevalci. Če ne, jih tokrat zagotovo prepričamo.

Čestitke organizatorjem nocojšnje slovesnosti, čestitke vsem, ki ste pripravili projekte ob tednih ljubiteljske kulture in tudi sicer.

Fotografija z okrogle mize o izzivih ljubiteljstva (leta 2022).

Predsednica Zveze g. Maja Jerman Bratec je sklicala redno letno sejo konference ZKD Slovenije za sredo, 29. maja 2024 ob 16. uri, lokacija pa je gledališka dvoranica JSKD (Skladovnica) na Beethovnovi ulici 5 v Ljubljani. Pravico udeležbe imajo delegati vseh članic in članov Zveze, ter  člani predsedstva in nadzornega odbora, ki svoja pooblastila izkažejo s pooblastilom

Na seji bo poleg “rutinskih” točk obravnave, ki zadevajo delovanje v letu 2023, in sprejetje programa za leto 2024, stekla tudi vsebinska razprava o bodočih usmeritvah ljubiteljske kulture. Razprava je povezana s pripravljajočim se navionalnim programom kulture, še zlasti pa s pripadajočim Akcijskim načrtom, ki na nov način in bolj razvidno tudi v časovnem smislu razporeja nekatere dejavnosti in ukrepe ter uveljavlja merila, s katerimi bo mogoče bolje slediti dejanski realizaciji programa. V zavihku Dokumenti objavljamo gradiva za sejo konference.

Festivalu in organizatorjem seveda  želimo kar največ uspeha!

Tokrat poobjavljamo zapis društva Asociacije (objavljen v njihovem informatorju Kulturosfera pred dvema dnevoma ) o kritični analizi strategije kulture v naši prestolnici. Ta namreč po mnenju avtorjev razločno kaže hud razkorak med upravičenmi ambicijami kulture, kjer potenciali nevladnega sektorja hitro naraščajo, in sredstvi, ki so načrtovana za podporo takemu razvoju. Ob tem je potrebno reči, da je položaj v Ljubljani-  glede na siceršnje izkušnje, ki jih imamo s podobnimi vprašanji tudi drugod po Sloveniji – še relativno dober. Trendi (nekaj o tem govori tudi v Primusu objavljen članek Slaba sporočila – kam greš, financiranje ljubitelsjke kulture?) se v zadnjih treh, štirih letih hitro poslabšujejo in prav je, da na ta problem začenjamo odločneje opozarjati! Hvala Asociaciji, da je s tem začela. Prav bi bilo, da tudi v drugih okoljih pazljivo analiziramo, kaj se dogaja, in reagiramo.

Strategije rastejo, sredstva upadajo

Do 23. aprila 2024 je bila v javni razpravi nova strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana, v kateri smo intenzivno sodelovali tudi v Asociaciji. Po udeležbi na posvetu in več krogih razprav o predlogu smo pripravili komentar in nekaj predlogov za pripravljeno strategijo.

V grobem v društvu pozdravljamo nekatere vsebinske usmeritve strategije in prepoznavanje nekaterih ključnih izzivov za kulturo v prestolnici, a smo ob tem zaskrbljeni zaradi pomanjkanja natančnejših opredelitev o finančni podpori zastavljenim strateškim ciljem. Ta je v luči inflacijskih pritiskov in draginje, ki so nevladno kulturo v prestolnici stale dobršen del razpoložljivih mestnih sredstev, ključen za izpolnitev predstavljene strategije.

Strategija uvodoma pravilno identificira zmanjšanje realne vrednosti sredstev na voljo za kulturo zaradi inflacije in splošne draginje, a ob branju strategije ne dobimo občutka, da Mestna občina to problematiko namerava tudi realno nasloviti. Tako je težko razmišljati in ovrednotiti realnost zastavljenih ciljev in ukrepov, če se ob vsaki točki postavlja velik vprašaj zagotovljenih sredstev za njihovo izvedbo. Iz predložene strategije ni razvidno zavedanje realnega obsega problema financiranja programov in finančnega položaja nevladnega sektorja. Povedi, kot so “Kljub izjemno težavnim razmeram … nam je vendarle uspelo ohraniti trend nenehnega povečevanja sredstev za področje kulture.” preprosto ne zdržijo osnovnega pregleda razpoložljivih podatkov.

Če namreč sredstva oddelka za kulturo prilagodimo zgolj na inflacijske pritiske, ob tem pa niti ne upoštevamo splošne draginje, ki je na določenih področjih ustvarjalce kulturnih programov dodatno prizadela, ugotovimo, da sredstva oddelka za kulturo v najboljšem primeru stagnirajo. Šele v letu 2023 je realna vrednost sredstev presegla višino sredstev v letu 2019, v letih 2020, 2021 in 2022, pa je imela kultura v Ljubljani realno na voljo manj sredstev, kot v preteklosti. V letu 2022 celo dobrih 5 milijonov evrov sredstev manj.

Še bolj kritična je slika na področju nevladne kulture, kjer nominalna sredstva stagnirajo, realna pa žal razmeroma strmo padajo. Postavka za sofinanciranje programov profesionalnih NVO je tako v zadnjih štirih letih izgubila kar 25,1% svoje vrednosti! Slika je podobna tudi na vseh ostalih postavkah namenjenih nevladni in ljubiteljski kulturi. Takšno stanje financiranja je za nevladni kulturni sektor, ki se sicer po obsegu in raznovrstnosti programa širi, nevzdržno. Vodi v atrofijo kapacitet kulturne scene v prestolnici.

Nujno je, da kakršnakoli strategija kulturne politike v Ljubljani neposredno, odločno in jasno naslovi to problematiko in predstavi realne ukrepe za reševanje finančnega stanja nevladne kulture, sicer so vsi ostali ukrepi predvideni za kvalitativno izboljšanje in kvantitativno povečanje ponudbe kulture v mestu preprosto neizvedljivi.

Ob tem nas dodatno skrbijo številni predvideni kazalniki za uspešno izvajanje strategije, ki predvidevajo povečanje količine odprtih programov, brez omembe povečanja sredstev za povezane mehanizme. To vodi v drobljenje razpisnih sredstev, ki ima za posledico veliko število manj kakovostnih in slabše izvedenih kulturnih programov. To pa dolgoročno pomeni poslabšanje kakovosti in trajnosti kulturne ponudbe v mestu, slabšanje finančne stabilnosti organizacij in njihovih kapacitet za izvedbo večje kulturne produkcije.

Kulturna politika, ki strateške cilje naslavlja zgolj z ukrepi uvajanja novih zahtev do sofinanciranih vsebin brez zagotavljanja dodatnih sredstev je preprosto neustrezna in dolgoročno nevzdržna. Samo dodajanje novih vsebinskih polij, ki naj jih bi jih pokrivali izvajalci, ki so sicer vsebinsko smiselne in dobrodošle, ob stagnaciji sredstev pomeni opuščanje osnovnih programskih ciljev in atrofijo temeljnih vsebin kulturne ponudbe. Zato opozarjamo, da kulturna politika, ki temelji na preoblikovanju razpisnih kriterijev ne more biti iskrena podpora razvoju kulturnega sektorja. Če je namen Mestne občine doseči cilje predlagane strategije je to nemogoče ob trendu manjšanja deleža sredstev Mestne občine v proračunih organizacij. Od predložene strategije tako pričakujemo, da jasneje opredeli sredstva, ki jih bo Mestna občina namenila za izvedbo predlaganih ukrepov in zavezo o uskladitvi sredstev za kulturo z ostalimi postavkami v sklopu proračuna Mestne občine.

Ob tem nas dodatno skrbi izguba številnih prostorov za delovanje nevladne kulture v Ljubljani, sploh ob poudarku na zagotavljanje prostorov za kulturo v predlagani strategiji. Potrebno je nasloviti izgubo prostorov zaradi obnove arhitekturnih spomenikov (Rog), prodaje nepremičnin MOL (Kersnikova, Lovec, Rimska, Križevniška, Slovenčeva) in izgubljanja prostorov v četrtnih skupnostih ter povečanja stroškov delovanja v Ljubljani zaradi rasti najemnin in stroškov obratovanja prostorov. Izziv prostorov je v strategiji sicer identificiran, predlagane rešitve pa žal ne predstavljajo zadostnih strukturnih rešitev; saj sektor žal nujno potrebuje kakovostne in infrastrukturno ustrezno opremljene prostore (razstavni prostori, vadbišča, skladišča in administrativne prostori) v času, ko se v Ljubljani dostop do nepremičnin za nepridobitne in, za dominantno tržno gnan družbeni sistem, nestandardne rabe poslabšuje, stroški obratovanja pa večajo.

Dodatno moramo nasloviti tudi problematiko dialoga s strokovno javnostjo in nevladnim sektorjem, ki je po besedah snovalcev strategije temeljni kamen njene zasnove. Ob tem pa se v Društvu, kot redni udeleženci tega dialoga ne moremo znebiti občutka, da naša mnenja in vsebinski predlogi pogosto niso dovolj resno slišani. Praktično vsi strukturno predlogi in opozorila, ki so del tega dokumenta (vključno s spodaj sledečimi) so namreč že bili izpostavljeni na številnih srečanjih s predstavniki Občine. Žal ugotavljamo, da posveti, dialoške skupine in druge oblike javnih debat ne prinašajo pravih sprememb, ki jih terjajo izzivi sektorja. Tako je vedno težje braniti očitke naših članov, da gre v teh procesih za premalo učinkovite mehanizme in da tudi najbolj odkrit in naklonjen dialog ob jasnem trendu realnega zmanjševanja sredstev vodi samo v manjšanje relevantnosti kulturnih politik MOL za nevladni sektor. Naslanjanje kulturne politike zgolj na lokalne javne zavode brez odločne podpore nevladnemu sektorju vodi v nadaljnjo izgubljanje unikatnosti ljubljanske kulturne krajine oz. v vse večjo generičnost kulturne ponudbe Ljubljane.

Celotno besedilo odziva s predlogi je dostopno 

TUKAJ

Tedni ljubiteljske kulture (zaradi množičnosti kulturnih prireditev so bili podaljšani iz prvotnega enega  tedna) se bodo čez slab mesec dni začeli v dvorani brežiškega gradu, zagotovo eni najlepših baročnih dvoran v državi. Operativni organizator, Javni sklad RS za kulturo, je že odprl spletno stran za prijavo dogodkov, obenem pa objavil tudi vabilo, ki obeta lepo uvodno prireditev.

Tudi ZKD Slovenije vabi kulturna društva in zveze, svoje člane in članice, da pripravijo vsaj del svojih programov teko, da se z njimi vključijo v to pomembno akcijo, ki promovira množičnost in moč ljubiteljske kulture. Dostop do spletne strani TLK: Tedni ljubiteljske kulture (jskd.si) , kjer boste našli tudi vsa druga pojasnila in vabilo za otvoritveno slovesnost.

Dobitniki priznanj na unionskem odru

V mariborski Unionski dvorani se je včeraj s podelitvijo nagrad in priznanj končalo pregledno srečanje oz. tekmovanje najboljših slovenskih pevskih zborov, ki vsako leto med vsemi prireditvami ljubiteljske kulture pritegne največ pozornosti. To – glede na podatek, da predstavljajo pevski zbori okrog 60 % vse ljubiteljske kulturne dejavnosti – ni nič nenavadnega, je pa upravičeno vir ponosa ljubiteljskega kulturnega delovanja.

Organizatorji Naše pesmi, prizadevni sodelavci centrale in mariborske izpostave JSKD ter ZKD Maribor (kot organizatorja so prijazno omenili tudi našo zvezo) so nam posredovali izčrpno poročilo in povzetek odločitev o priznanjih in nagradah, ki so jih prejeli najboljši. Čestitamo jim za odlično izvedeno prireditev!

Priložnost, da ob visokem jubileju čestitamo in zaželimo vse najboljše tudi slovenskemu legendarnemu skladatelju Lojzetu Lebiču, pa z zadovoljstvom izkoriščamo tudi v ZKD Slovenije. Vse najboljše, maestro Lebič!
Poročilo organizatorjev si preberite tule:

Našo pesem v šestem desetletju prepričljivo nadaljuje nova generacija pevcev in zborovodij.1

SIGIC- Slovenski glasbenoinformacijski center je na organizatorje glasbenih dogodkov , med katere kajpak sodi večina ljubiteljskih kulturnih društev, tudi letos naslovil pobudo, da se v skladu s svojimi možnostmi vključijo v praznovanje Praznika glasbe. Takole so zapisali:

Praznik glasbe vabi k sodelovanju organizatorje v slovenskih mestih – prijave samo še do 15. aprila! Tudi letos bomo obeležili Praznik glasbe, ki se v sklopu iniciative Fête de la musique po celem svetu praznuje vse od leta 1982. V petek, 21. junija, na prvi poletni dan, ko je dan najdaljši in noč najkrajša, bodo ulice, trgi, parki in druge nenavadne lokacije po slovenskih mestih odzvanjale v glasbi.

Vabimo vas, da se nam pridružite! Vse kar ta trenutek potrebujemo od vas, je izpolnjen

OBRAZEC

Objavljamo vabilo, ki nam ga je prijazno posredoval Slovenski glasbenoinformacijski center kot krovni organizator slovenskega dela praznovanja svetovnega dneva glasbe.

Praznik glasbe vabi k sodelovanju organizatorje v slovenskih mestih Slovenija se bo na prvi poletni dan že enajstič pridružila praznovanju svetovnega dneva glasbe. V lanskem letu je praznovalo 15 slovenskih mest, skupaj se je na več kot 200 prizoriščih predstavilo preko 500 glasbenikov in glasbenic vseh žanrov in vseh generacij.

Letos želimo število sodelujočih mest še povečati! Od sodelujočih mest oz. organizatorjev se pričakuje, da skušajo v svoji okolici k sodelovanju povabiti čim večje število raznolikih lokalnih organizacij, glasbenikov in glasbenic. Urediti morajo dovoljenja za uporabo javnega prostora in dovoljenja, povezana z uporabo morebitnih zvočnih naprav. SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center kot krovni organizator Praznika glasbe poskrbi za promocijo dogodkov, uredi dovoljenja, povezana z javnim predstavljanjem avtorskih del (kolektivne organizacije) ter nudi pomoč z nasveti in predlogi za izvedbo dogodka.

Organizatorje vabimo k izpolnitvi obrazca, ki je objavljen na Sigicevi spletni strani https://www.sigic.si/praznik-glasbe-vabi-k-sodelovanju-organizatorje-v.html Vabilo k sodelovanju je odprto do vključno ponedeljka, 15. aprila 2024

Iz literarne revije Locutio, ki ji urednikuje, povzemamo nekaj podakov iz nejkgovega bogatega življenjepisa.

Z literaturo se je začel ukvarjati v gimnazijskih letih, prve objave v slovenjegraških Odsevih, potem v Dialogih, Sodobnosti, Problemih, Tribuni in na radiu. Sodeloval je na številnih literarnih prireditvah v Sloveniji in po Jugoslaviji. Nekaj malega je pisal literarno kritiko, eseje, sicer pa v glavnem poezijo. Prevaja iz jugoslovanskih jezikov, češčine, italijanščine, ruščine, nemščine, ukrajinščine in angleščine. Organiziral je nekaj Štatenberških srečanj. Po prihodu v Maribor leta 1977 je začel organizirati delavnice za mlajše literate začetnike, osnovnošolce in za starejše, kasneje tudi njihova regionalna in državna srečanja. Je pobudnik za ustanovitev društva Mariborska literarna družba in njene založniške dejavnosti, organizator okroglih miz in literarnih večerov. Na začetku devetdesetih let se je začel ukvarjati tudi z otroško literaturo in z lutkovnimi besedili. Uredil je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno revijo Locutio na internetu. Ob pisanju se ukvarja tudi z oblikovanjem knjig, znakov, zastav, internetnih strani, organizira likovne razstave in se ukvarja z mednarodno kulturno izmenjavo s Trstom, Vidmom (Udine), avstrijsko Koroško, Štajersko, Madžarsko, Hrvaško in drugimi jugoslovanskimi deželami. Je organizator in izvajalec preko 2000 literarnih prireditev. V devetdesetih letih (1995-1997) je iz Vidma (Italija) pripeljal v Maribor tudi gibanje Slowfood in ga populariziral na Štajerskem. Prejel je Prešernovo nagrado za diplomsko delo (1973), Častno priznanje (Certificate of Honor) Regional Lifelong Learning Festival Skopje 2003 za izjemni primer organiziranja uspešnega vseživljenjskega učenja (Skopje, 18. oktober 2003) in Zlati častni znak deželnega mesta Gradec (17. marec 2006). Prejel je Glazerjevo listino (2015) in plaketo častnega člana Zveze kulturnih društev Maribor (2015). Leta 2022 (10. junij 2022) mu je Velenjska književna fundacija podelila nagrado Čaša nesmrtnosti. Prejel je mednarodno nagrado Književno pero Hrvaškega književnega društva na 15. mednarodnem festivalu književnosti »Dani prijateljs knjige« 2022 (11. november 2022) na Reki (Hrvaška). Hrvaško književno društvo, zadarska podružnica, mu je podelila nagrado »Goran Bujić« (28. november 2023) za prispevek h kulturnemu življenju v Republiki Hrvaški in zunaj nje.

Pungartnik je tudi prejemnik priznanja Zveze kulturnih društev Slovenije z zlato medaljo, v letih med 1997 in 2012 pa je bil tudi njen prvi tajnik. Po njegovi zaslugi je bila Zveza ena prvih kulturnih ustanov, ki je dobila svojo spletno stran, ki se je z manjšimi spremembami ohranila do danes. Marjanu iskreno čestitamo!

Pa pometimo tudi malo pred domačim pragom. Pozornost ljubiteljskih društev in ustvarjalcev, dogajanju, ki ga izvajajo njihovi koroški kolegice in kolegi, ni kaj prida boljša kot pozornost medijev. Tudi naša pozornost zmore le poobjavo treh vabil na prireditve, ki veliko obetajo. Če ne bi bilo našega prijatelja Janeza Stergarja, predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, bi tudi naša Zveza obstala v praznem polju. Tako pa lahko vsaj zaželimo našim kolegom uspešen nastop v prestolnici in povabimo k temu, da jih gleda in posluša kar največ ljudi. Tri vabila:

Vabilo_Sredi domovine_Lara Maria Vouk_12.3.2024_

Vabilo_SloGled_KKD_Lj

KKD-Lj 2024_Kucher-Urschitz

Profesorica Matea Brečko je že od vsega začetka tista srčna pobudnica in organizatorka projekta, bolje rečeno gibanja, kli nas skorajda vse prebivalce naše dežele združi v pesmi. Pripravila je natančen predlog tega, kar naj bi se dogajalo v nedeljo, 21. aprila 2024, mi pa vam toplo priporočamo – v največji meri seveda pevke in pevce pevskih zborov – da ste nosilci te akcije v svojem okolju.

Objavljamo koncept akcije. Veseli bom, če boste, ki so navedeni, zraven tudi vi. V predlogu navedeni dobri zgledi so vsekakor vredni posnemanja.

vselovensko.petje.2024.okvir.docx

Mestna  zveza kulturnih društev Koper, ki je slovenski kulturni praznik praznovala sicer dan kasneje na Škofijah, je za slavnostno govornico povabila predsednico ZKD Slovenije, go. Majo Jerman Bratec. Predsednica je povedala tole:

Spoštovane gospe in gospodje, najprej vsem čestitke ob minulem prazničnem dnevu ter hvala vsem, ki ustvarjate kulturo. Hvala organizatorjem slovesnosti, ker so me prijazno povabili za govornico ob slovenskem kulturnem prazniku.

Slovenska kultura: slovenska kultura je unikum, je edinstvena. Je naša pravica, je naše življenje, je naša realnost, je naša prihodnost, so naše sanje… Slovensko kulturo udejanjamo, jo konzumiramo, z njo živimo, ob njej hrepenimo. Slovenska kultura je srž slehernega Slovenca ne glede na okolje, ki mu trenutno pripada. Le kje na svetu se s kulturo in umetnostjo ukvarjajo tako široke množice državljanov? Le kje na svetu imajo državni praznik posvečen kulturi? Le kje in če sploh kje, se s kulturo v tako velikem številu kot v Sloveniji ukvarjajo posamezniki in skupine, ki jim njihove prostočasne dejavnosti nalagajo skrb za mnoge starožitnosti, ki ostajajo žive, sicer bi utonile v pozabo? Le kje se ponašajo s plejado vokalnih in glasbenih sestavov, gledaliških družin, folklornih skupin….? Le kje ljudje različnih generacijskih skupin v tolikšni meri in na tako kakovosten način preživljajo svoj prosti čas? Pri nas. Tukaj na Obali, na Primorskem, Štajerskem, Koroškem, Dolenjskem Gorenjskem, skratka povsod, kjer smo doma. In zna biti, da bo pomenljivo število tistih, ki jim bo življenje za večno zaznamoval ta z umetnostjo napolnjen prostočasni čas. In tudi tistih, ki se bodo zapisali v zgodovino.
Malokatera nacija ima tako številne prestižne kultuno-umetniške institucije, prestižne leposlovne, glasbene, vizualne, medijske… izvajalce. Slovenci vso to pestro pahljačo kulturnih vsebin in pojavnosti imamo. Smo majhen narod, ki ponosno nosi svojo kulturo v srcu. Za praznik smo si izbrali malce kočljiv datum. Dan, ko je preminil pesnik France Prešeren. Velikan slovenskega Parnasa, utemeljitelj slovenščine kot enega od evropskih jezikov, nenadkriljiv mojster stihov, napovedovalec resnic, usod, sreče in gorja… Prešernov dan, smo ga na kratko poimenovali. Vrstijo se dogodki: šolske slovesnosti, proslave, akademije, umetnikom, kulturnim delavcem podeljujemo državne, občinske in druge nagrade.
In kaj torej praznujemo 8. februarja? Mislim, da moramo ponosno praznovati vse bogastvo slovenske kulture, praznujemo tudi izraznost, klenost in moč slovenskega jezika, s čimer nesporno opredeljujemo svojo identiteto. Pomenljiv je ta datum, 8. februar, Prešernov dan, saj ob vseh vznesenostih praznovanja s seboj prinaša tudi nekaj malega pelina. Slovenski kulturni ustvarjalci in poustvarjalci naj si bomo profesionalno ali ljubiteljsko zavezani našemu početju, nismo vedno razumljeni. Pa ne mislim v filozofskem in teoretičnem smislu. Bolj praktične narave so ta nerazumevanja: Zakonodaja, predpisi, administracija se včasih zdi, da raje onemogočajo, kot podpirajo dejavnosti. Res da je kultura lahko tudi pomembna gospodarska panoga. Slednje je gotovo izraziteje pri narodih z večjo populacijo kot je slovenska. Če malo parafraziram: samo milijon nas je in v teh okvirih je o dobičkih le stežka razpravljati. Slovenska kultura tako kot vsa kultura in umetnost skozi tisočletja potrebuje mecene. Naše gospodarsko okolje pomembnosti tega sektorja še ni dodobra spoznalo. Vsa čast izjemam, a tudi sistemsko doniranje in sponzoriranje nista do te mere urejena, da bi bilo za gospodarske družbe to zanimivo. Odločevalci,  pa kot se zdi, da so malce zanemarili pozitivne lastnosti predvsem prostočasnih dejavnosti, ki jim pravimo ljubiteljska kultura in njihovi prispevki niso vedno primerni vrednotam, ki jo izvajajo ljubiteljska kulturna društva . Tudi je težko enačiti kulturna društva z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami, čeravno so slednja ravno tako del nevladnega sektorja.
A dovolj jadikovanja, praznujemo in kot je običajno, si ob praznikih kaj dobrega zaželimo. Prav za Prešernov dan si moramo tako ustvarjalci kot uporabniki zaželeti obilo sinergij med vsemi, za slovensko kulturo odločilnimi deležniki. In ob tem bodimo pozorni, da se le ne bi Prešernovi stihi izkazali za preroške: Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Cenjeno občinstvo, hvala za pozornost! In še moja želja in napotek:  in vsak dan, vseh 365 dni v letu, si privoščimo vsaj kanček kulture.

Kdor želi o tej nedvomno vse bolj zanimivi zvezi evropsske ljubiteljske kulture zvedeti še kaj več, pa naj obišče Amateoovo spletno mesto Amateo – The European Network for Active Participation in Cultural Activities

Center za nevladne organizacije Slovenije (CNVOS) je v eni od svojih zadnjih objav opozoril na pomembno novost, ki jo morajo nevladne organizacije upoštevati v pripravah finančnega poročila (in oddaji davčne napovedi) za leto 2023. Zelo verjetno ta dolžnost zadeva tudi večino ljubiteljskih kulturnih društev, saj so potni stroški mentorjev, pa tudi običajna organizacija gostovanj pogosto vezani na uporabo  lastnih vozil.  Prilagamo dostop do objave(https://www.cnvos.si/novice/3466/na-pozabite-na-porocilo-ce-ste-v-2023-za-uporabo-lastnih-sredstev-pri-delu-na-domu-izplacali-nadomestilo-ali-prostovoljcu-stroske-prevoza/) in vam želimo, da to dolžnost optimalno uredite.

Spoštovani in dragi kolegice in kolegi, prijateljice in prijatelji, želimo vam vse dobro v prihajajočem letu. Naj bo vaš vstop v novo leto in vse, kar pride za tem, v znamenju sreče, zadovoljstva in veselja!

Maja Jerman Bratec, predsednica

Manca Košir, Marijana Kolenko in Anita Ogulin

Marijana s predsednikom DS g. Lotričem in J. Smoletom

Podelitev se je zgodila v dvorani Državnega sveta, v širokem krogu izjemnih ljudi, ki so s svojim delom zaznamovali ne le letošnje leto, marveč so svojo dobro voljo in dobroto izpričevali že dolgo prej. Najstarejša dobitnica priznanje  denimo kot prostovoljka deluje že 75 let, to pa je postala že z osmimi leti.

Hkrati je letošnjo prireditev zaznamovalo dejstvo, da so plaketo prejele tri res znane osebnosti iz sveta ljudi, ki delijo svoja dobra dela in jih po tem pozna takorekoč vsa Slovenija. Poleg naše Marijane sta namreč plaketi prejeli še dr. Manca Košir, znana predvsem kot aktivistka širjenja  bralne kulture in ženska, ki je družbo izrazito opozorila na probleme onkoloških bolnikov, poleg nje pa še Anita Ogulin, predsednica Društva prijateljev mladine Moste- Polje, ene najuspešnejših humanitarnih organizacij z množico programov, s katerimi podpirajo ogrožene ljudi in družine.
Na Marijano smo ponosni in ji za plaketo iskreno čestitamo!

Podeljevanje priznanj ZKD Slovenije najzaslužnejšim ustvarjalcem in organizatorjem ljubiteljske kulture je ena najpomembnejših nalog krovne zveze. V letih 2020 in 2022 je epidemija koronovirusa močno prizadela tudi to področje, saj priznanj sploh ni bilo mogoče podeliti. Položaj se je zdaj močno popravil, saj je bilo v letu 2022 in 2023 podeljenih 18 priznanj, s čimer se je povrnila nekdanja dinamika podeljevanj. (seznam dobitnikov je objavljen na spletni strani https://www.zkds.eu/priznanja/obrazci/).

Pred kratkim pa je pri vročanju priznanj Zveza preizkusila malce drugačno  prakso, saj je 5 priznanj (od katerih jih je nekaj nosilo celo datum pred epidemijo covida), predsednica Maja Jerman Bratec podelila na posebni interni prireditvi, ki se je začela z ogledom stavbe ljubljanske Opere in baleta SNG, nadaljevala s svečano vročitvijo, in končala z ogledom baletne predstave Bolero v izvedbi SNG Opera in balet Maribor. Dobitniki priznanj, kar trije Slovenjgradčani Franjo Murko, Branko Čepin, Marjan Lužnik, Ajdovka Klara Štrancar in legenda pihalnih glasbenikov, Cerkničan Tone Urbas so bili z načinom vročitve zelo zadovoljni.

Ministrstvo za kulturo pripravlja nov pravilnik o določitvi meril za izkazovanje pomembnih dosežkov delovanja v zvezi s priznavanjem statusa nevladne organizacije (društva) v javnem interesu. Gre za pomembno zadevo, ki še kako zadeva tudi ljubiteljsko kulturo, saj ima precejšnje število društev s tega področja status delovanja v javnem interesu. Podrobnejši podatki oz. osnovno gradivo je dostopno na:

https://www.gov.si/novice/2023-11-21-predlog-pravilnika-o-dolocitvi-kriterijev-za-status-nevladnih-organizacij-v-javnem-interesu/

Dobitniki Čufarjevih plaket 2023

Zaključil se je še tretji jesenski festival ljubiteljskih gledališč, jeseniški Čufarjevi dnevi. Tamkajšnje  gledališče je sedem dni zapored napolnjevala hvaležna jeseniška publika in s svojimi reakcijami ustvarjala zares prijetno vzdušje, ki ga igralci in nasploh vsi nastopajoči na tem festivalu še kako cenijo.

Po mnenju dolgoletnih spremljevalcev Čufarjevih dni so bile letos prikazane predstave tako uzenačene kot menda še nikoli. Zmagala je sicer serijska zmagovalka- Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša, ki je najvišje priznaje pobrala prav na vseh treh festovalih, a vsaj tri predstave so bile od nje  slabše zgolj za odtenek. Žirija v svojih odločitvah ni bila soglasna, kar še dodatno govori o dejstvu, kako izenačen je bil tekmovalni program. Je pa žirija ob pohvalnih besedah resno  opozorila na veliko hibo sicer odličnega ljubiteljskega gledališča, na slabo dikcijo in uporabo slovenskega jezika, ki se je v preteklih letih  celo poslabšala.

Po nekaj letih so Jeseničani ponovno lahko uživali tudi ob predstavah mladih gledališčnikov v tekmovalni Mladi gazi, kjer se je predstavilo troje predstav. Tudi tukaj je žirija imela težavno delo, saj je zmagovalna predstava KUD Pozitiv iz Ljubljane imela hudo konkurenco v predstavi mladega grosupeljskega Gledališče ggNeNi, KD Teater Grosuplje.

Odločitve žirij, publike in obrazložitve zanje so dosegljive na spletni strani: http://www.gledalisce-tc.si/36cdnagrajenci.html.

Dejan Spasič prejema nagrado

Jesen je res čas gledaliških festivalov ljubiteljskih gledališč. V septembru jo začno Linhartovo srečanje, nadaljujejo Novačanova srečanja, sledijo Čufarjevi dnevi. Res zanimiv čas za ljubiteljske gledališčnike in njihovo publiko!

V soboto, 11. novembra so v gledališču Zarja  Trnovlje, tej tradicionalni trdnjavi  ljubiteoljskega gledališča, podelili nagrade. Zgodila se je nekakšna repriza Linhartovega srečanja dober mesec poprej – zmagovalka je postala Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša, v izvedbi KD Loški oder iz Šk. Loke, ki jo je režiral Dejan Spasić.

Hamlet v vasi Spodnja Mrduša

Tri dni kasneje so na Jesenicah zagnali svoje Čufarjeve dneve, ki bodo trajali do 20. novembra. Na njih  v tekmovalnem programu za odrasle skupine sodeluje 6 predstav, v kategoriji Mlada gaz, ki jo bodo ponovno izvedli po 4 letih premora, pa 3 mladinske predstave. Zanimivo je, da se je  tokrat okus selektorice Čufarjevih dni Ane Rutar skorajda v celoti ujel z oskusom selektorja trnoveljskega festivala, saj bodo kar 3 predstave izvedene tudi na jeseniškem odru. Jeseničani so prireditev odprli  z zanimivim govorom dramskega  igralca Bojana Maroševića, rojenega domačina, pred stavbo pa je zaplapolala nova zastava festivala. Velik nov displej, ki je zažarel ob tej priliki na stavbi, bo v prihodnje tudi veliko učinkoviteje govoril o tem, kaj se dogaja v gledališču.

Združenje Amateo, ki dejavno združuje večino evropskih krovnih organizacij za amatersko (ljubiteljsko) kulturo (ustanovljeno je bilo z močno slovensko podporo leta 2008 v Ljubljani, sedež pa ima v Belgiji), je dobilo novo predsednico. To je gospa Conny Groot iz Nizozemske, strokovnjakinja za komunikologijo, kulturna menedžerka, najmlajša od dosedanjih predsednikov tega združenja. Amateo je pomembna organizacija, ki se je v zadnjih letih uspela v Evropski uniji uveljaviti tudi kot pomemben subjekt na področju neposredne participacije v kulturi, ki je v Evropi vse bolj zanimiva tema. Izčrpno informacijo o tej organizaciji lahko najdete na naslednji spletni strani: Predstavljamo evropske mreže: Amateo – Creative Europe Desk Slovenia (ced-slovenia.eu).

V Sloveniji morda tej organizaciji posvečamo premalo pozornosti, kar je škoda, saj je za preboj na nadržavni nivo to idealno okolje, kjer se ljubiteljska kultura, ki je v Sloveniji med najbolj razvitimi, v Evropi, lahko uveljavi s svojim teoretskim znanjem in projekti. Članici iz Slovenije v Amateu sta ZKD Slovenije in JSKD. Leta 2017 je Slovenija priredila odmevno srečanje vseh članic Amatea, aktivneje pa glede na svoje boljše pogoje svojega dela v njej sodeluje Sklad.

Nova predsednica je – v skladu s svojim poznavanjem modernih komunikaciojskih sredstev – takoj po izvolitvi povabila vse, ki jih Ameteo lahko zanima, na srečanje preko videopovezav. Pripenjamo dostop https://mailchi.mp/8a529459107b/2021-april-28-waa-connect-15620665 in vas vabimo, da ste zraven.

Center nevladnih organizacij (CNVOS) je na svoji spletni strani objavil natančna navodila za morebitno uveljavljanje nadomestila za škodo, ki so jo med poplavami v avgustu utrpela društva. Za ta društva – med njimi je kar nekaj kulturnih – je to odlična možnost, da se jim povrne velik del nastale škode in da začno z normalnim izvajanjem svoje dejavnosti.

Objava CNVOSa: https://www.cnvos.si/novice/3437/koncno-urejena-moznost-za-povracilo-skode-po-avgustovskih-poplavah-tudi-za-drustva-in-ustanove/

V ZKD Slovenije kar pogosto poslušamo očitek, da naše informacije – pa naj gre za spletno stran Zveze ali pa revijo Primus – premalokrat poročajo o dogajanju v kulturnih društvih in zvezah, ki znajo pripraviti zares lepe in ponosa vredne stvari, ki bi lahko služile za zgled njihovim kolegicam in kolegom. Očitek je upravičen, a je obenem res tudi to, da nam izvajalci takih dogodkov skorajda nikoli ne sporočijo ničesar in gre stvar kajpak v pozabo.

Tokrat se je tak omembe vreden dogodek zgodil na Blejski Dobravi, kraju s kakimi 600 prebivalci streljaj od Jesenic, kjer je kulturno društvo Vintgar maja proslavilo 100- letnico svojega obstoja. Jedro društva je kvintet, torej majhna zasedba, a neverjetno, kako veliko sposobnost odličnega kombiniranja kvalitetnega glasbenega programa, proslavljanja obletnice in navsezadnje lastne promocije je uspela izvesti omenjena peterica pred dnevi! Najprej je v polnem jeseniškem gledališču pred kakimi 500 obiskovalci zadonela njihova pesem, k kateri so se pridružili še njihovi gostje ljubljanske Šmarne gore, in simpatična vnukinja Slavka Avsenika Monika, tako da je program trajal kar okrogli dve uri, nato pa so društveniki Vintgarja pod vodstvom predsednika Andreja Černeta (kajpak je Andrej tudi član kvinteta) gostili svoje prijatelje pozno v noč,

Krona vsega dogajanja je izjemno lepa monografiia pod naslovom Kulturni utrip v naročju Vrš n objemu Radovne, ki je glede na podatke in objavljene vire pravi zgled tega, kako pomembno je, da kulturno društvo skrbno vodi svoje arhive. Zagotovo gre za eno lepših izdaj iz nabora knjig, ki govore o ljubiteljski kulturni dejavnost.

KD Vintgar in kvintet, ki tudi slavi 10 letnico svojega obstoja, so bili deležni kar 4 priznanj JSKD, Zveza kulturnih društev Slovenije pa jim je podelila svoje najvišje priznanje z zlato medaljo.

ZKD Slovenije je ena od podpisnic novega (oz. obnovljenega) Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za priobčitev javnosti fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih priobčitev javnosti fonogramov ni ključnega pomena ki je bil konec septembra objavljen v Uradnem listu. Čeprav nam izkušnje govorijo, da kulturna društva niso pogpost uporabnik ti. mehanične glasbe, ki se predvaja predvsem kot “amšilo” v času odmorov na kulturnih prireditvah, na razstavah kot ambientalna glasba, kajpak pa je najpogosteje vključena tudui kot del programa določene prireditve, ga je potrebno upoštevati, saj so morebitne kazni za kršitev malih avtorskih pravic lahko dokaj visoke. Vse v zvezi z njim objavljamo v rubriki Dokumenti,  poglavje  Skupni sporazum z zavodom IPF (https://www.zkds.eu/dokumenti/).

Druga objava zadeva pridobivanje statusa društva, ki deluje v javnem interesu, ki ga sicer ima kar lepo število ljubiteljskih kulturnih društev. Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) je objavil zanimiv nasvet, kako postopati v primeru, da je prošnja zaprisobuitev tega statusa zavrnjena ali da pristojno ministrstvo v zakonskem roku na vlogo ne odgovori. Nasvet je objavljen na spletni stgrani CNVOSa https://www.cnvos.si/novice/3426/kaj-storiti-ce-ministrstvo-ne-odloci-o-vasi-vlogi-za-podelitev-statusa-nvo-v-javnem-interesu/.

Državni svet Republike Slovenije je 17. oktobra na svoji speltni strani objavil vabilo za posrtedovanje predlogov za dobitnike plaket Državnega sveta za najzaslužnejše prostovoljke/ce.  (https://www.ds-rs.si/sl/plakete-priznanja) s prilogami (obrazci za prijavo, pravilniki za podelitev priznanj).
V skladu z določbami pravilnika lahko svoje predloge posredujejo “državne svetnice in državni svetniki, interesne skupine Državnega sveta, komisije Državnega sveta ali organizacije civilne družbe, katere člani delujejo na področju prostovoljstva. Zveze društev ali krovne organizacije, organizirane na območju celotne Slovenije, lahko Državnemu svetu predložijo le en predlog za podelitev plakete, ki mora biti usklajen v sklopu zveze ali organizacije. Društvo oziroma zveza društev, ki je član ali članica katerekoli zveze društev oziroma krovne organizacije, Državnemu svetu ne more samostojno predložiti svojega predloga za podelitev plakete”.
Zveza kulturnih društev Slovenije je že v prejšnjih letih opravljala usklajevanje predlogov za področje kulture, kamor sodijo predvsem ljubitelsjki kulturni ustvarjalci, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. To delo bomo opravili tudi letos, iz dokumentov pa je razvidno, da moramo svoj usklajeni predlog Državnemu svetu poslati najkasneje 6. novembra 2023.
Vsa društva oz. civilne organizacije na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih navaja vabilo, prosimo, da nam svoje predloge pošljejo na izponjenem obrazcu najkasneje do četrtka, 2. novembra 2023 na e- naslov info@zkds.eu, pisno pa na naslov ZKD Slovenije, Štefanova 5, Ljubljana. Upoštevali bomo lahko predloge, ki bodo na navedena naslova prispeli do 24. ure tega dne. Prosimo vas, da za natančnejša navodila preberete priloge, priložene na spletni strani Državnega zbora.

Pihalci iz zgornje savske doline tako vabijo na dobrodelni koncert pod posrečenim geslom ZA KOROŠKO NA KRANJSKEM DOBROTA ZORI, pri čemer so v okviru njihove zveze kulturnih društev skupaj stopili še drugi kulturniki.V soboto, 20. oktobra ob 19.30 bo v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah dobrodelni koncert kot pomoč za člane Pihalnega orkestra železarjev Ravne na Koroškem. To bo prijeten večer! Poleg godbenikov bodo nastopili : Godčevska in pevska skupina Suhe hruške KUD Triglav, ženska pevska zbora Mavrica Jesenice in Večerna zarja DU Javornik-Koroška Bela, izvajalci Glasbene šole Jesenice, folklorne skupine KŠD Biser Jesenice, MKD Ilinden Jesenice in KŠD Juliana Hrušica.

Vstopnice so v predprodaji v pisarni gledališča Toneta Čufarja, pred začetkom koncerta in pri godbenikih.

Postojna je tradicionalni gostitelj vsakoletnih Linhartovih srečanj, ki so letos doživela že svojo 61. izvedbo. Kot kažejo podatki o številu prijavljenih predstav, se je ljubiteljsko gledališče po krajši krizi, katere vzrok je bila pandemija koronovirusa, hitro postavilo na noge s številno produkcijo, ki so jo pristojni strokovnjaki lahko komajda spremljali. Vsaj na tem področju, ki je sicer že od nekdaj zelo močno, ima ljubiteljstvo očitno le sladke skrbi! Za prihodnost ljubiteljskega gledališča se nam ni treba bati, je ob koncu, misleč zlasti na najboljšo predstavo, zapisala tudi strokovna žirija.

Sicer pa so bila priznanja in nagrade razdeljene takole: najboljša predstava je Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Loškega godra iz Škofje Loke. Matička za najboljšo moško vlogo sta prejel dva igralca: Matej Čujovič za vlogo v zgoraj omenjeni najboljši predstavi in Domen Koren za vlogo v predstavi Seksualna perverzija, nagrado za najboljšo žensko vlogo je dobila Tina Tavčar za vlogo v isti predstavi v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Strokovna žirija pod vodstvom plesalke, koreografinje in profesorice umetnosti giba Uršule Teržan ter članov, dramskega igralca Gašperja Jarnija in režiserja Tina Grabnarja je podelila še tri posebna priznanja: za igralski tandem sta ga prejeli Maša Kavčič in Monika Jekler, ki sta nastopili v vlogah Sakešvilija in Sakešvilija v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili (KUD Fofité Medvode), priznanje za skupinsko dinamiko so podelili igralski ekipi predstave Salto morale (Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin), za inovativni pristop k lutkovni umetnosti pa ga je prejela predstava Pot okoli sveta, ki je nastala v produkciji Koruznega zrna Slovenska Bistrica, Hiše otrok in umetnosti Ljubljana ter Lutkovnega gledališča NEBO Kranj.

Naša objava je povzetek informacij, ki sta jih na spletu objavila JSKD (https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_23/uvod_linhart_23.htm) in MMC RTV Slovenija (https://www.rtvslo.si/kultura/oder/maticek-za-najboljso-predstavo-za-predstavo-hamleta-v-vasi-spodnja-mrdusa/682466). Tudi podrobna obrazložitev strokovne žirije za vsako od nagrad je objavljena na spletni strani JSKD (https://www.jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_23/maticki_linhart_23.htm). Priporočamo, da se seznanite z omeenjenimi viri.

V reviji Primus bomo objavili zanimivo razmišljanje državnega selektorja Linhartovih srečanj, režiserja Vida Klemenca o vprašanjih in dilemah, ki jih je srečal pri svojem delu.

Foto: Nik Erik Neubauer, Dnevnik

Ministrstvo za kulturo je na svoji spletni strani (https://www.gov.si/novice/2023-09-14-prijava-skode-nevladnih-organizacij-v-javnem-interesu-s-podrocja-kulture-zaradi-posledic-poplav/) nekaj dni nazaj objavilo obratzec za prijavo škode, kar lahko storijo nevladne organizacije v javnem interesu, torej tudi kulturna društva s takim statusom. Obrazec je dokaj enostaven za izpolnjevanje, žal pa je rok za prijavo izredno kratek in poteče jutri, 20. septembra 2023. Objavljen je bil pred petimi dnevi, tudi na ZKDS smo tedaj njegovo objavo žal spregledali, zato nanj opozarjamo šele danes. Če zadeva vaše delovanje, pohitite

Producentka za literaturo pri JSKD ga. Barbara Rigler  nam je poslala vabilo k zanimivi, lahko rečemo vsaj nenavadni anketi, ki utegne roditi zabanvne, morda pa tuidi čisto resne rezultate. Splača se sodelovati, vablejni!

Spoštovani kulturniki, spoštovani literarni ustvarjalci,

vabimo vas k ustvarjalnemu sodelovanju pri raziskavi o razlogih (zadovoljstvo, korist, sreča, nuja, iznajdljivost …) za pisanje. Anketa je kratka (približno 10 minut) in prostovoljna, podatki so anonimni. Udeleženci morajo biti starejši od 16 let.

Pred začetkom izpolnjevanja vas prosimo, da razmislite le o dveh (kratkih) metaforah, in sicer: kako bi v prenesenem pomenu opisali

• najbolj dolgočasno predavanje, ki ste ga poslušali v svojem življenju, in
• najbolj grozno jed, ki ste jo okušali.

Ti dve vprašanji sta opisni, ostala so rangirana v lestvici od 1 (najmanj drži) do 7 (najbolj drži). Gre za mednarodni standardiziran vprašalnik o motivaciji in ustvarjalnosti.

Skupinski odgovori nam bodo v pomoč pri raziskavi o motivaciji pri ustvarjalnem pisanju.

Anketa je javna in bo odprta do 22. 9. 2023. Povezava na anketo: https://1ka.arnes.si/LITMOTIV

Zahvaljujemo se vam za vaš doprinos.

Veseli bomo, če anketo posredujete zainteresiranim ustvarjalkam in ustvarjalcem.

Lepo pozdravljeni!

Barbara Rigler, producentka za literaturo 

Dva dneva zatem, ko smo pod naslovom Pomagajmo drug drugemu objavili naš okvirni načrt pomoči zaradi poplav prizadetim kulturnim društvom, je na naš naslov priromalo vprašanje Maje Vintar, predsednice KUD Matiček iz Sp. Polskave, če jim lahko svetujemo, kam naj nakažejo prostovoljni prispevek, ki so ga v tak namen zbrali na eni od svojih prireditev, na gledališki predstavi Vesna. Prispevek za neko kulturno društvo ni majhen, saj znaša 1.405 evrov, s čimer se da nekomu res  konkretno pomagati.  Kolegi s Polskave so s to reakcijo prehiteli vse, kajpak tudi nas in si zaslužijo vso pohvalo.

obe fotografiji: Andreja Kavas

Ker smo v ZKD Slovenije z akcijo pomoči šele začeli, jim zaenkrat nismo mogli oz.  svetovati, kam naj usmerijo svoj prispevek. Vsekakor pa bomo to storili, ko bomo ugotovili, kakšno je stanje. Primer dobo kaže, kako pomembno je, da bi našo akcijo Pomagajmo drug drugemu vzeli skrajno resno, čimprej preučili dejanski položaj in pridobili jasno sliko, kakšno je stanje na posameznih območjih in v posameznih društvih. To še posebej drži za kulturnike s prizadetih območij, vsekakor pa bomo verjeli tudi prijavam škode s strani tistih, ki sami sicer niso bili prizadeti, pa s svojo prijavo pomagajo prijateljem in jih razbremenjujejo v času, ko morajo le-ti poskrbeti za svoje najbolj elementarne potrebe.

KUD Matiček nam je poleg fotografij, ki predstavljajo njihovo predstavo, poslal tudi poročilo o celotnem dogajanju v Sp. Polskavi,, iz katerega je razvidno, za kako široko in dobro organizirano akcijo gre. Prilagamo ga v priponki – vredno ga je prebrati!

KUD Matiček.poročilo

Dragi kolegice in kolegi, društvenice in društveniki!

Slovenijo so prizadele povodnji, kakršnih ne pomnimo. Tokrat ni šlo le za naravno nesrečo, zaradi katere bi škodo utrpelo le manjše območje, denimo občina ali dve, kar smo lahko videli v prejšnjih letih, marveč je bilo prizadeta skorajda petina Slovenije, desetina zelo hudo. Človeška solidarnost, ki zdaj skuša vzpostavljati razmeroma normalne pogoje življenja na prizadetih območjih, je tisto, kar vzbuja optimizem in prepričanje, da smo skupaj sposobni preživeti marsikatero hudo preizkušnjo.

V Kulturnem centru Laško je poplava uničila večino instrumentov laške pihalne godbe

Tudi ustvarjalci ljubiteljske kulture, povezani v kulturnih društvih, smo in moramo biti del te solidarnosti. Čeravno se zdi, da je v tem hipu upravičeno v ospredju zagotavljanje osnovnih življenjskih in delovnih pogojev, je pomembna tudi pomoč kulturi. Na prizadetih območjih deluje veliko kulturnih društev, saj gre za območja, kjer je ljubiteljska kultura tradicionalno močna. Poskušajmo ji pomagati pri njenem okrevanju!

Med poročili o ujmi smo lahko videli kar nekaj prizorov, ki neposredno zadevajo kulturo. Slike zalitih in poškodovanih kulturnih domov, kjer domujejo kulturna društva, nam dajejo slutiti, da je tovrstnih žalostnih stvari veliko.Ljubiteljska kultura je ena bolje organiziranih področij civilne družbe. Zdaj je priložnost, da to organiziranost izkoristimo tudi tako, da čimprej pridemo do podatkov, do kakšne mere je prizadeto njeno delovanje in jih predstavimo odgovornim, da bi lahko sanacijo tega področja vključili med postavke, ki jih je potrebno reševati za normalizacijo življenja. Vse zveze kulturnih društev in društva, zlasti tista na najbolj prizadetih območjih, prosimo, da poskušajo kljub težkim razmeram čimprej začeti s pregledom stanja na svojem območju. Verjamemo, da v kratkem času ni mogoče izdelati povsem natančnih ocen, vsekakor pa je mogoča vsaj splošna ocena, čimbolj podprta z dejstvi. To bo koristno tudi zaradi poročanja o razmerah, ki naj jih zveze naslovijo na lastno občino. Verjamemo, da bodo pri tem opravilu pomagale tudi območne izpostave JSKD, ki na osnovi zakonskih določil zbirajo podatke o delovanju ljubiteljske kulture na svojih območjih.

Na ZKD Slovenije bomo na osnovi vaših poročil pripravili čimbolj celovito oceno stanja in opozorili na največje probleme, ki jih je povzročila povodenj, ter jih predstavili odgovornim, predvsem JSKD in Ministrstvu za kulturo, da jih bosta lahko vključila v program odpravljanja posledic te naravne nesreče. Prosimo vas, da svoje ocene in analize čimprej pošljete na naslov info@zkds.eu. V priponki prilagamo poseben obrazec, da bi lahko škodo ocenili na čim bolj enoten način, ki nam bo omogočil metodološko boljši in hitrejši vpogled v dejansko stanje.Na predsedstvu ZKD Slovenije bi te ocene radi čimprej obravnavali in ugotovili, na kakšen način bi lahko tudi sami najbolje pomagali. Poskušali bomo storiti vse, kar je v naši moči, da bi reševenja teh vprašanj dobilo ustrezno mesto v reševanju posledic stihije, ki jih pripravlja država.

Vsa društva, društvenice in društvenike pa pozivamo, da se pri svojih kulturnih dogodkih in in drugih dejavnostih pridružijo zbiranju sredstev za v poplavah prizadeta kulturna društva in njihove zveze. To storijo zveze in društva z območij, ki jih poplave niso prizadele tako, da ob izvedbi svojih dogodokov (koncertov, gledaliških predstav in drugih prireditev..) z objavo, da bo šla pomoč izključno zvezam in društvom, ki so bila oškodovana zaradi poplav. Priporočamo posebne akcije, ki jih organizirajo društva in zveze za pomoč povsem določenim prijateljskim društvom in zvezam, s katerimi najteseje sodelujejo, pa vedo za njihovo prizadetost.Vredno je razmisliti o dražbah likovnih izdelkov, pridobivanjem sponzorjev za tako pomoč, o odrekanju plačil za kako delo v ljubiteljski kulturi, ki je bilo sicer plačano…Skratka, način, kako najbolj pomagati ljubiteljskim ustvarjalcem, ki jih je zadela ta naravna nesreča, naj v društvih in zvezah izberejo sami, pri čemer opozarjamo, da mora biti izvedba neoporečna in transparentna. Niti kančka dvoma, da bi šel kakršenkoli evro tako zbranega denarja v kakšen drug namen, ne sme biti!

V ZKDS bomo preko naših informacijskih orodij (spletna stran, revija Primus) objavljali poročila o takih akcijah in zbranih sredstvih. Naj bo to v čimvečji meri res naša skupna akcija! V primeru dobrega odziva pa bomo razmišljali tudi o morebitni organizaciji (spletne) dražbe umetnin za pomoč najbolj prizadetim društvom in zvezam.

Ne pozabimo: skupaj smo močnejši!

Maja Jerman Bratec, predsednica

obrazec za prijavo škode

Danilo Štekar iz Snežatnega se je rodil januarja 1943, in kot najmlajši otrok v kmečki družini s petimi brati in eno sestro. Starši so se ukvarjali z vinogradništvom in sadjarstvom., Danila so naučili trdo delati in mu poleg delovne etike privzgojili tudi ljubezen do domovine. Od tod izvira njegova vsestranskost. V mladosti je bil rokometaš in do svojega 22. leta član mlade državne reprezentance Jugoslavije. Skupaj z bratom, ki je bil odličen pevec, tudi član Okteta Brda in z bratrancem je oblikoval družinski trio s harmoniko ter kitaro. Šolanje ga je odtrgalo od domače zemlje in ga popeljalo v štajersko prestolnico, v srednjo kmetijsko šolo. Študij je nadaljeval na novo osnovani Pedagoški fakulteti v Mariboru na predmetih biologija in kemija. S 23 leti je leta 1966 postal diplomant prve generacije fakultete. A glasba je bila vedno njegova spremljevalka – med študijem je postal član študentskega pevskega zbora Univerze v Mariboru. Tam se je zaljubil v kulturo in ji posvečal vse svoje življenje, čeprav je bila njegova profesionalna pot sicer prevladujoče prepletena s pedagoškim delom. Vse, kar je počel, je jemal kot poslanstvo in v vsaki stvari je videl priložnost za graditev boljšega jutri.

Pedagoški poklic je začel kot absolvent biologije in kemije na OŠ Deskle. Ta dva predmeta je sedem let poučeval na OŠ Solkan in Delavski univerzi Nova Gorica. Potem je s poučevanja zamenjal s ravnateljevanjem. Tri leta je bil pomočnik ravnatelja na OŠ Milojke Štrukelj, leta 1973 pa je prevzel mesto ravnatelja na OŠ Dobrovo. Po sedemletnem mandatu na OŠ Dobrovo je svoje poslanstvo nadaljeval na OŠ Frana Erjavca, kasneje pa je bil 15 let zaposlen na novogoriškem Zavodu za šolstvo kot višji pedagoški svetovalec za slovenske šole v goriški in videmski pokrajini, ki je takrat vključevala šole v Gorici, Doberdobu in Špetru. Veliko je sodeloval in močno krepil stike s Slovenci v zamejskem prostoru, tudi na kulturnem področju. Pri opravljanju ravnateljskega poklica je bil vedno usmerjen v spodbujanje otrok, da bi čim več vlagali v svoj kraj in pozneje kot odrasle osebe v svojo domovino.. Ves ta sistem vrednot, ki ga je podpiral kot človek in kot ravnatelj, je prenašal tudi na ostala področja, s katerimi se je ob poklicu tudi ljubiteljsko zavzeto ukvarjal. Tu velja izpostaviti področje kulture, saj je globoko sled zapustil kot aktiven član na področju kulturnega delovanja. Bil je dejaven član izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije, osrednjega organa v kulturi med leti 1973 in 1989, kjer je pomagal pri marsikateri investiciji v kulturi na območju, kjer je živel. Obenem je bil prizadeven društveni delavec; poleg aktivnosti v svojem kraju je bil tudi dolgoletni član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije, leta 2017 pa je za svoje delo prejel najvišje priznanje te zveze.

Skoraj 44 let je deloval med leti 1972 in 1999 kot predsednik Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica, nato med leti 1997 in 2014 v Brdih. Tega obdobja se spominja kot časa, prežetega z entuziazmom. V ZKD Nova Gorica je bil sprva zadolžen predvsem za gledališko dejavnost, prizadeval si je vzpostavljati povezave z zamejskimi amaterskimi gledališči ter zborovskimi društvi. Krog njegovih tesnih sodelavcev in kolegov, s katerimi je sodeloval pri postavljanju osnov kulturnega življenja na Goriškem, so sestavljali Ivan Mignozzi, Klavdij Koloini, Emil Aberšek in Boleslav Simoniti. Bistven napredek so dosegli pri vključevanju zamejskih kulturnih skupin v programe matice, obenem pa tudi pri gostovanjih kulturnih društev iz matične države v zamejstvu. Ti časi so se mu v spomin zapisali zaradi močne volje po sodelovanju na obeh straneh- slovenski in italijanski. Takole je dejal: »Volja je bila. Denar ni bil pomemben in ga tudi ni bilo. Bili pa so to zlati časi, polni idej, ki smo jih izpeljali, in to z zelo malo denarja.«

Med letoma 1983 in 1986 je bil pomočnik direktorja Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, kasneje pa je postal tudi prvi predsednik programskega sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Novi Gorici. Tu je deloval tri mandate, od leta 2000 do 2012. Pomembno področje, ki se mu je posvečal, pa je bila pevska oziroma zborovska dejavnost. V duhu širokih kulturnih izmenjav je že leta 1970 začela delovati Primorska poje, ki je zbore iz zamejstva predstavljala v Jugoslaviji oziroma Sloveniji, slovenske zbore pa Slovencem na italijanskih tleh. Kasneje so luč uzrle revije Goriški zbori pojo, iz katerih se je v letu 1997 razvila prireditev Briški zbori pojo. Kot Kot prvi mož briške ZKD je imel Danilo veliko zaslug za tak razvoj.

Po upokojitvi je bil še naprej aktiven, nepogrešljiv na številnih kulturnih prireditvah na Goriškem. Leta 1994 se je vpisal tudi med ustanovitelje Lions kluba Nova Gorica, nato tudi viteškega omizja Brda in Vipavska dolina ter viteškega reda vina Slovenije. Je ustanovni član Društva za zdravje srca in ožilja Nova Gorica. V intervjuju je leta 2019 povedal, da ga ob pogledu nazaj prevzamejo občutki ponosa: »Nekaj smo naredili za ta majhen narod, za nas in za naše zamejce.«
(povzeto po članku Metke Sulič iz zbornika Vesela Koroška, fotografija: Jernej Skrt)

Ne bom ga pozabili! Čast in slava njegovemu delu.

Značaj ljubiteljske kulture je v marsičem praktično enak  kakarkteristikam “klasičnega” prostrovoljskega dela, ki je v največji meri vezan na reševanje socialnih vprašanj in vprašanj  samozaščite na področju varovanja pred naravnimi nesrečami. A tudi ljubiteljsko kulturno delovanje nosi v sebi vse druge plmenite elemente prostovoljskega dela: skrb za splošno družbeno korist, skrb za soljudi, in težnjo po čim koristnejšem preživljanju prostega časa. V tem smislu je veliko, morda celo večina kulturnih društev vpisana tudi v register prostovoljstva, Poročilo pove, da je področje kulturno- umetniških dejavnosti po številu opravljenih prostovoljskih ur celo na tretjem mestu, kar razločno govori o moči ljubiteljske kulture. Skupno poročilo, ki ga je pripravila Slovenska filantropija, pooblaščenka za koordinacijo prostovoljskih dejavnost v naši državi, je objavljeno na spletni strani https://prostovoljstvo.org/novice/skupno-porocilo-o-prostovoljstvu-v-republiki-sloveniji-za-leto-2022. Vredno ga je prebrati!

Jože Fürst, rojen leta 1945 na Bledu, sodi med tiste odlične osebnosti slovenskega zborovstva, ki so jajveč pripomogli k uglednemu mestu slovenske zborovske pesmi in zborovstva v Evropi, saj je vodil zbore, ki so redno prejemali najvišja evropska priznanja in nagrade.

Po reviji Naši zbori povzemamo pregled Fürstovega  življenja in dela. Sočustvujemo z njegovimi  domačimi, za zmerom pa ostaja  zapisan v našem spominu.

V nedeljo, 9. julija 2023, nas je zapustil dirigent, pianist in univerzitetni profesor Jože Fürst (20. februar 1945 – 9. julij 2023). Kot dirigent je poleg Kraljevega moškega zbora v Belgiji vodil vidnejše slovenske zbore: Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Akademski pevski zbor Maribor, pevsko skupino Akord 84, Ženski pevski zbor Concinite in Vokalno skupino Canticum. Na njegovo pobudo je nastalo mnogo del slovenskih skladateljev: Lebiča, Kreka, Šivica, Vremšaka, Mihelčiča, Gabrijelčiča, Švare, Globokarja, Rojka, še posebej pa Jakoba Ježa. Z zbori je koncertiral doma in v tujini, na tekmovanjih pa posegal po najvišjih priznanjih. Bil je redni profesor za zborovsko dirigiranje na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru ter pogost član žirij na mednarodnih zborovskih tekmovanjih doma in v tujini. Za svoje umetniško delo je prejel več nagrad, med drugim Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljane.

Ob svoji izvolitvi predsednica ZKD Slovenije članicam in članom pošilja naslednje sporočilo:

Članice in člani Zveze kulturnih društev Slovenije, pozdravljeni!
Želela bi se cenjenemu zboru in predsedstvu konference Zveze kulturnih društev Slovenije zahvaliti za izkazano mi zaupanje. V čast mi je, da ste me izvolili za vašo predsednico, obenem se seveda zavedam velike odgovornosti, saj si skupaj z vami želim zvezo postaviti na mesto, ki ji po vsej dobi, enkrat bolj, drugič manj aktivnega, vsekakor pa vseskozi imenitnega delovanja, pritiče.
Vsi vemo, da ljubiteljsko kulturno ustvarjanje in poustvarjanje ni poklic. Je prostočasna dejavnost, ki jo opravljamo s srcem, iz naše notranje želje in potrebe. Neprecenljivo je, če svoja prizadevanja lahko razvijamo in udejanjamo v okolju kulturnega društva, ki ga zaznamujejo skupne vrednote in skupni zastavljeni cilji. Kulturno društvo je pomemben dejavnik civilne družbe sodobnega časa. Omogoča dostopnost do kulturnih vsebin, je trajnostno naravnan saj izboljšuje kakovost življenja posameznika, skupnosti in celotne družbe. Že samo po sebi vsako kulturno društvo predstavlja velik družbeni kapital. Z mreženjem in s tesnejšim povezovanjem pa bo slednji intenzivnejši in žlahtnejši.
Želimo si Zveze kulturnih društev Slovenije, ki bo z vašim neprecenljivimi pobudami, projekti, dogajanji, ob izdatni podpori vodstva in drugih deležnikov, udejanjala začrtane vizije ljubiteljske kulture in celotnega slovenskega kulturnega okolja. Srčno upam in se nadejam, da bomo skupaj zmogli.
Maja Jerman Bratec, predsednica

Nova Gorica, 6. 6. 2023

Na Jesenicaj so že pred nekaj leti zavihali rokave in se dogovorili, da pripravijo mogorafijo o bogatem delovanju na področju ljubiteljske kulture. Zajeli so območje nekdanje “velike” občine Jesenice; tukaj so sicer danes tri občine, poleg Jesenic še Kranjska gora in Žirovnica. To ozemlje  pokrivata jeseniška zveza kulturnih društev in območna enota JSKD Jesenice,  monografija pa je dokaz, kako se da dogovoriti o skupni akciji tudi med več občinami, kar je žal ponekod kar težko. Do monografije s simpatičnim naslovom Kulturi podarjena, nobena ura ni izgubljena, lahko dostopate po zvezi https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dkulturi+podarjena%2c+nobena+ura+ni+izgubljena%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25

Ker je datoteka nekoliko večja, terja nekaj potrpljenja, saj se nalaga približno minuto.

Danes je kulturno javnost pretresla novica, da je umerl Mirko Ramovš, ena najmarkaantnejših osebnosti zlasti na področju ljubiteljske kulture, etnokoreolog, dolgoletni vodja Akademske folklorne skupine France Marolt, raziskovalec ljudskega izročila, avotr številnih publikacija s svojega področja, hkrati pa topel, zares izjemen človek, iskren prijatelj mnogih, ki smo ga poznali. Na MMC RTVS so pripravili izčrpno biografijo tega velikega moža (dostop: https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/poslovil-se-je-mirko-ramovs-srce-akademske-folklorne-skupine-france-marolt/668744), ki ji dodajamo še to, da je poleg mnogih navedenih nagrad in priznanj prejel tudi najvišje priznanje Javnega sklada za kulturo, zlato plaketo, ter najvišje priznanje Zveze kulturnih društev Slovenije, priznanje z zlato medaljo. Nikdar ga ne bomo pozabili!

Predsedstvo ZKD Slovenije se je odločilo, da podaljša rok za predlaganje kandidatk/kandidatov za funkciji predsednice/ka in podpredsednice/ka Zveze kulturnih društev Slovenije za nadomestne volitve, ki bodo izvedene na redni letni seji konference Zveze, konec maja. Zaradi tega vse morebitne predlagatelje vzpodbujamo k aktivnemu pristopu do tega vprašanja; nikakor ni vseeno, kdo bo Zvezo vodil va naslednjih letih. Objavljamo poziv in obrazec za predlagaanje.

poziv_.za_.predlaganje.kandidatov2

29. april 2023
Regionalni posveti o kulturnem razvoju, ki jih je hvalevredno pripravilo Ministrtsvo za kulturo in o katerih smo poročali pred tremi tedni, so se 21. aprila 2023 končali v Štihovi dvorani Cankarjwevega doma v Ljubljani. Na tem zadnjem tovrstnem posvetu je ekipa ministrstva že lahko vsaj deloma povzela poglavitne porobleme, ki so jih nakazale dotedanje razprave, hkrati pa tudi nakazala določena izhodišča, ki jih bodo upoštevali pri oblikovanju novega kulturnega modela. Vendar ni ostalo le pri tem. Ministrstvo do nasdaljnjega razpravo ohranja še odprto, saj do 18. maja 2023 posameznki lahko posredujejo svoje misli in predloge na to pomembno temo. Na spletni strani ministrstva je namreč objavljen poseben obrazec, s katerim se lahko vsakdo vključi v razpravo o novem kulturnem modelu (in kulturni politiki).
Ljubiteljska kultura je pomemben del nacionalnega kultrnega programa, ki v tem postcovidnem času, ki jo je – to se vse očitneje kaže – zelo prizadel, potrebuje bistveno večjo podporo, pa tudi spremembo načina, s katerim se ta podpora izvaja. Zato je nujno, da se v čimvečji meri tudi v tej fazi vključimo v razpravo in prispevamo svoje ideje in predloge, ki bi nam lahko zelo pomagali v našem nadaljnjem razvoju. Dostop do obrazca:

(gov-ankete.si)

Zveza kulturnih društev Koper v dneh med 9. in 11. junijem 2023 organizira zelo zanimiv Dirigentski mojstrski tečaj z Rahelo Durič Barić, ki bo potekal v dvorani sv. Frančiška v Kopru. Demonstracijska zbora bosta APZ Tone Tomšič in MePZ Obala Koper. Več o samem tečaju lahko preberete v priloženem PDF.
Po epidemiji koronovirusa pevska zborovska dejavnost spet dobiva večjo dinamiko in koprski tečaj je zagotovo ena od odličnih priložnosti, da zborovodje in dirigenti pridobijo nova znanja. Verjamemo, da boste pozorni na to vabilo in da boste informirali vse, ki jih ta stvar lahko zanima.

prijavnica.Koper.slo

Predsedstvo ZKD Slovenije je bilo konec marca seznanjeno z odstopno izjavo predsednika ZKDS dr. Tomaža Simetingerja in podpredsednice dr. Inge Breznik. Simetinger je odstopil zaradi možnega navskrižja interesov, saj je postal pomočnik direktorja JSKD, medtem ko je Breznikova odstopila iz osebnih razlogov. Oba ostajata člana predsedstva ZKDS. V skladu z določili statuta je predsedovanje oz. zastopanje Zveze prevzela podpredsednica mag. Marijana Kolenko, zaradi nujnosti nadomestnih volitev pa se je bistveno spremenil rokovnik za izvedbo letne seje konference, ki bo v svojem delu postala volilna. Zveza je vsem svojim članicam in drugim članom in članicam konference posredovala poziv za predlaganje kandidatov/kandidatk za izpraznjeni funkciji, rok te faze kandidacijskega postopka pa je 6. maj 2023, tako da bo datum seje konference glede na določila statuta po 20. maju in ga bo predsedstvo določilo v začetku maja. Objavljamo poziv za predlaganje kandidatk/ov za mesti predsednika in podpredsednika in vabimo k sodelovanju.

poziv_.za_.predlaganje.kandidatov

Miniistrtsvo za kulturo je v zadnjem času objavilo kar nekaj zanimivih pozivov, razpisov in pobud za sodelovanje v akcijah in projektih, s katerimi želijo na novo urediti razmerja na določenih področjih dela v kulturi, pa tudi zagotavljati pravičnejše in humanejše medsebojne odnose. Tak je tudi poziv k sodelovanju v raziskavi o spolnem nadlegovanju in nasilju pri opravljanju dela v kulturi, s katerim želijo odpreti temo, o kateri do sedaj skorajda nismo govorili. Povzemamo pobudo ministrstva:

Spoštovane in spoštovani, na Ministrstvu za kulturo smo v sodelovanju s strokovnimi delavkami in delavci ter različnimi nevladnimi organizacijami pripravili prvo nacionalno Raziskavo o spolnem nadlegovanju in spolnem nasilju pri opravljanju dela v kulturi. Do spolnega nadlegovanja in nasilja imamo na Ministrstvu za kulturo ničelno toleranco, obenem pa se zavedamo, da sta oba pojava neposredno povezana z neenakostjo različnih družbenih skupin. Prva tovrstna nacionalna raziskava nam bo pomagala pridobiti informacije o stanju spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja ter oblikovati predloge za zagotavljanje varnega delovnega okolja v kulturi. To je le eden od korakov, ki jih moramo kot Ministrstvo za kulturo narediti v smeri preprečevanja neenakosti in doseganja enakosti spolov v kulturi, kar bo v ospredje postavil tudi novi Nacionalni program za kulturo s spremljajočim akcijskim načrtom.
Prosimo vas, da dostop do spletne ankete posredujete svojim članicam in članom, zaposlenim in (stalnim) zunanjim sodelavkam in sodelavcem. Anketa je anonimna in odprta do 18. aprila. Če imate o raziskavi dodatna vprašanja, nas pokličite na telefonsko številko 01 369 58 57 ali nam pišite na e-poštni naslov: raziskava-sn.mk@gov.si. Anonimna spletna raziskava je dostopna na: https://gov-ankete.si/a/2243

Ministrstvo za kulturo nas je pred dnevi s prijaznim dopisom opozorilo na objavo, ki utegne biti zanimiva tudi za nekatere večje zveze kulturnih društev, ki v svojem okviru vsaj nekaj let združujejo kulturna društav z vsaj treh področij kulturnih dejavnost. Gre za realizacijo hotenja, da se delovanje nevladnih organizacij okrepi tudi na področju logistike in se poveča sistematično delo na organizacijskem, izobraževalnem, zagovorniškem in tudi logističnem področju, kjer nevladne organizacije zaradi premajhne kadrovske zasedbe težko delujejo.

V nadaljevanju povzemamo besedilo obvestila. Dostop do razpisa , ki je objavljen na spleni strani ministrstva: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-izbor-projektov-krepitve-podpornega-okolja-v-kulturi-v-letu-2023-jpr-kpok-2023/:
Spoštovane in spoštovani, sporočamo vam, da bo danes, 31. marca 2023, v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Javni razpis za izbor projektov krepitve podpornega okolja v kulturi v letu 2023. Razpisno besedilo, skupaj s prijavnimi obrazci, bo po objavi dostopno tudi na spletni strani Ministrstva za kulturo (povezava). Gre za pilotni razpis Ministrstva za kulturo, namenjen krepitvi kompetenc in stabilnejšemu okolju nevladnih organizacij, njihovih vsebinskih mrež in stanovskih organizacij na področju kulture. Z razpisom bomo v obliki sofinanciranja podprli tri sklope, in sicer podporne projekte vsebinskih mrež za nevladne organizacije v kulturi (skrbijo za izobraževanje, raziskovanje, mreženje, zagovorništvo idr.), podporne projekte stanovskih organizacij v kulturi (združujejo posameznike ali nevladne organizacije iz enega ali največ dveh področij kulture) ter nevladne organizacije v kulturi, ki izvajajo podporne vsebine (projekte ali aktivnosti, ki so namenjeni denimo arhiviranju, organizaciji predavanj in delavnic, idr.). Skupna višina sredstev razpisa je 150.000,00 EUR.

Zainteresirani prijavitelji se lahko o razpisu in prijavi seznanite na inštrukcijah, ki bodo v veliki sejni sobi v pritličju Ministrstva za kulturo 6. aprila ob 9.30. Prijave na razpis so odprte do 8. maja 2023. S spoštovanjem, Ministrstvo za kulturo

5. januar 2023

Iz Škofje Loke je ob koncu leta prišla pretresljiva vest, da je umrl Marko črtalič, nedvomno eno najbolj znanih imen na področju ljubiteljske kulture – ne zgolj v svojem okolju, marveč tudi na nacionalnem nivoju. Zlasti ga bodo pogrešali gledališčniki, kjer je s svojim neumornim delom in intelektualno prodornostjo oral globoke brazde s svojimi kolegicami in kolegi iz Škofjeloškega odra. Povzemamo novico, ki jo je objavila Občina Škofja Loka, ki se očitno zaveda, kako pomembnega človeka je izgubila:

Citiramo: Kot so sporočili z Občine Škofja Loka, se je zadnji dan minulega leta, na silvestrovo, v 71. letu starosti poslovil pomemben člen loške kulture Marko Črtalič (4. 4. 1952 – 31. 12. 2022).

Že v Gimnaziji Škofja Loka je bil zelo aktiven v dramski skupini prof. Vide Zupanc. Z gledališčem je ostal povezan domala vse življenje, sprva kot zelo dejaven gledališki igralec, nato kot gledalec. Ljubezen do jezika in dramatike ga je vodila na študij slavistike in romanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, pozneje je končal višješolski študij na turistični šoli na Bledu. Zaposlil se je pri Zvezi kulturnih organizacij (ZKO), ki se je pozneje preimenovala v Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), sprva kot strokovni sodelavec in nato kot vodja območne izpostave Škofja Loka. Na ZKO je vodil folklorno, literarno in gledališko področje.

Bil je dolgoletni tajnik Sklada Staneta Severja, ki podeljuje ene najprestižnejših nagrad za igralske dosežke, Severjeve nagrade. Ustvaril in urejal je gorenjsko literarno glasilo »Sejalec« in bil dolgoletni organizator in voditelj komemoracije, posvečene 50 ustreljenim talcem za Kamnitnikom. Zelo dejaven je bil tudi na radijskem področju, sprva na Radiu Žiri (poznejšem Radiu Sora) in nato dolga leta kot eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih moderatorjev na Radiu Kranj. Stkal in ohranjal je tudi kulturne stike in povezave s pobratenim bavarskim Freisingom. »Predvsem pa nam bo Marko ostal v spominu kot dolgoletni nepogrešljivi povezovalec različnih kulturnih dogodkov in prireditev na Škofjeloškem. Z njim je loška kultura izgubila svoj prepoznavni glas. Marko, hvala ti za vse. Pogrešali te bomo,« so zapisali na Občini Škofja Loka. Naj bo pokojnemu lahka slovenska zemlja in naj počiva v miru, svojcem in prijateljem pa iskreno sožalje!

Temu se pridružujemo tudi v ZKD Slovenije.

3. januar 2023

Mag. Marjeta Pečarič, pomočnica direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti nas obvešča, da bo v petek 6. 1. 2023, v Uradnem listu objavljen JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA IMENOVANJE ČLANOV NADZORNEGA SVETA JAVNEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI

Člane nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti imenuje vlada izmed strokovnjakov s področja dela sklada, financ in pravnih zadev, tako da so upoštevani enakomerna regionalna sestava nadzornega sveta, enotni slovenski kulturni prostor in zastopanost različnih kulturni dejavnosti s področja dela sklada. Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene na skladu in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu. Vlada imenuje v nadzorni svet štiri svoje predstavnike. Preostale tri člane imenuje vlada na predlog Zveze kulturnih društev Slovenije in drugih zvez ljubiteljskih kulturnih društev.

Zveze ljubiteljskih kulturnih društev lahko vložijo svoje predloge najpozneje do ponedeljka, 6. 2. 2023, na naslov: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana s pripisom za »IMENOVANJE V NADZORNI SVET«.

Predlogi morajo biti opremljeni z ustreznimi podatki o kandidatu (ime, priimek, naslov, kratek življenjepis in opis dosedanjih aktivnosti s poudarkom na področjih dejavnosti sklada) in ustrezno utemeljeni.

2023_01_03_OBJAVA v UR listu

Zveza kulturnih društev Slovenije pripravlja raziskavo na temo zdravja in dobrega počutja v povezavi z udejstvovanjem v ljubiteljski kulturi. V ta namen se je pripravilo spodnji vprašalnik, s katerim želimo ugotoviti, kakšno je splošno in zdravstveno počutje prebivalcev ter kakšen vpliv ima udejstvovanje v kulturni dejavnosti na počutje in zdravje ljudi.

Pri tem vas še posebej prosimo, da poleg tega, da sami osebnio izpolnite anketo, pomagate distribuirati vprašalnik ne le do predsednikov in vodij kulturnih društev, ampak do čim večjega števila njihovih članov. Želimo namreč narediti temeljito raziskavo za katero potrebujemo čim širšo množico ljudi – tako tistih, ki se kulturno ljubiteljsko udejstvujejo kot tudi tistih, ki se ne. V kolikor menite, da bi katero izmed posameznikov ali društev raje fizično – na papirju izpolnjevalo anketo, nam to lepo prosim sporočite e- naslov info@zkds.eu  in vam bomo po pošti poslali natisnjene vprašalnike. In še to: anketa je anonimna in vam bo vzela le nekaj minut, z odgovori pa nam boste zelo pomagali.

Že vnaprej se najlepše zahvaljujem za pomoč!

Dostop do spletne ankete: https://www.1ka.si/a/1d91d9c7

Živko Beškovnik, vsestranski gledališčnik, predvsem igralec, pa tudi režiser in še kaj, je dobitnik letošnje plakete Državnega sveta za najzaslužnejše prostovoljce. Najbolj ga poznajo kot aktivnega člana, bolje rečeno kot dušo KUD Zarja Trnovlje Celje, katerega gledališka skupina je zanesljivo ena najboljši tovrstnih skupin v državi. Društvo odlikuje izjemna organiziranost, zaradi česar uspehi ne morejo izostati. Poleg tega, da društvo zgledno skrbi za kulturno ponudbo kraja, pripravlja predstave najvišje zahtevnosti in kakovosti, prireja gledališki festival Novačanova srečanja in uspešno vzgaja mlade kulturne ustvarjalce. Beškovnik je prejemnik področnih priznanja: denimo posebne nagrade za vlogo Tupolskega v sodobni drami Blazinec, ki je pred leti dobila Linhartovo priznanje „matiček“ v vseh kategorijah. Do letošnjega leta je bil Živko tudi predsednik Zvedze kulturnih društev Celje. Pred dvema letoma že dobil priznanje Predsednika Republike za zgledno prostovoljsko delo, predlani pa je bil  proglašen tudi za “naj”Celjana. Iskreno čestitamo!

O Čufarjevih dnevuih bomo več poročali v reviji Primus.

V tekmovalnem programu bodo  poleg domačih gledališčnikov nstopili še ustvarjalci iz KD Janez Jalen, Notranje Gorice, Gledališko združenje Koroški deželni teater, gledališka skupina  KUD Jazbec in partnerji iz Kočevja, Šentjakobsko gledališče in Ljubljane in Prosvetno društvo Štandrež iz Gorice v Italiji.

Uvod v odprtje festivala je bila predstavitev lične monografije, v kateri je predstavljena ljubiteljska kultura v nekdanji “veliki” občini Jesenice, kjer danes poleg Jesenic obstajata še občini Kranjska Gora in Žirovnica. Monografija je plod večletnega dela, ki ga je v jeseniški ZKD usklajeval in usmerjal njen predsednik Miloš Možina. Vsekakor gre za dejanje, vredno vsega priznanja, ki lahko služi kot zgled dobrega dela pri arhiviranju društvene dejavnosti.

Ravniharjeva plaketa se podeljuje bienalno posameznikom od leta 2018 naprej in je po svojem statusu najvišje priznanje ZKD Slovenije

27. oktober 2022

Producentka JSKD za literarno dejvnoast mag. Barbara Rigler nam je posredovala naslednje prijazno vabilo:

V nedeljo, 6. novembra 2022, bomo v sodelovanju z JSKD OI Tolmin v Kobaridu izvedli državno srečanje za odrasle literate – V ZAVETJU BESEDE 2022! Sodelovali bodo: Iztok Alidič, Petra Bauman, Luka Bregar, Katja Cvahte, Bojan Ekselenski, Nives Gogala, Nina Jereb, Bogdan Kastelic, Majda Kočar, Andrej Kokot, Petra Kurinčič, Arnold Lešnik, Dragan Mitić, Lidija Polak, Jožefina Prah, Katja Rade, Cvetana Rijavec, Breda Slavinec, Senada Smajić, Alojz Sraka, Metka Sušec, Dimitrij Škrk, Miroslav Tičar, Mateja Toplak, Andreina Trusgnach.

JSKD vabi vse letošnje sodelujoče literarne ustvarjalce na zaključni večer ob 17. uri z javnim branjem izbranih besedil in s podelitvijo priznanj avtorjem najboljših samozaložniških knjig leta 2021, to so: Franc Koren: UMAZANE PESMI VSAKDANJIH GREŠNIKOV (poezija) Katarina Keček: UMETNOST ZAVIJANJA Z OČMI (proza) Nataša Barbiš Frank: MIŠEK BAMI (slikanica) Natalija Pavlič: KAVA S SMETANO (življenjski potopis) Rok Bohinc: SMRDLJIVC (mladinski roman) Aleš Jelenko: PRAZNINA. PET DRAMSKIH BESEDIL ZA MLADINSKA GLEDALIŠČA (dramatika) Miha Mohor: SPOMINSKA KNJIGA (spomini)

Državna selektorica in pesnica mag. Ana Porenta je za finalni večer izbrala pet finalistov v treh starostnih kategorijah, ki se bodo predstavili na zaključku srečanja. Finalisti so: Nives Gogala, Bogdan Kastelic (kategorija 30-49 let), Senada Smajić, Andreina Trusgnach (kategorija 50-70 let), Dimitrij Škrk (nad 70 let).

Srečanje se bo zaključilo do 19. ure.

Več o tem: 

IzborUtemeljitve_SamozalozniskaKnjiga-2021_okt_JSKD_2022

Izbor_Program-V-zavetju-besede-D_Odrasli_Kobarid_2022

E-vabilo_FINAL_V-ZAVETJU-BESEDE-OKT_JSKD_2022

Na spletnih straneh Državnega sveta Republike Slovenije je bil 21. 10. 2022 objavljen Javni poziv za predloge najzaslužnejših društvenih delavcev in delavk – prostovoljcev in prostovoljk za plakete Državnega sveta RS za leto 2022. Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije bo namreč v znak počastitve 5. decembra, Mednarodnega dneva prostovoljstva, podelil plakete Državnega sveta najzaslužnejšim društvenim delavcem in delavkam – prostovoljcem in prostovoljkam z različnih področij delovanja. Slavnostna podelitev plaket Državnega sveta bo v ponedeljek, 5. decembra 2022, ob 11. uri, v dvorani Državnega sveta, Ljubljana, Šubičeva 4.

Predlog za podelitev plaket najzaslužnejšim prostovoljcem in prostovoljkam lahko podajo državne svetnice in državni svetniki, interesna skupina Državnega sveta ali organizacija civilne družbe, katere člani in članice delujejo na področju prostovoljnega dela. Zveze društev ali krovne organizacije, organizirane na območju celotne Slovenije, lahko predložijo le en predlog, ki naj bo usklajen v sklopu zveze. Predlagamo vam torej, da predlog za dobitnika plakete na področju kulture najprej pošljete na ZKD Slovenije, kjer bi vse tako prispele predloge obravnavali in predlagali kandidata/ko (ki bo plaketo glede na ustaljene postopke skoraj zanesljivo prejel/a).

Rok za oddajo obrazca s predlogom kandidata je sicer petek, 11. novembra 2022, na naslov: Državni svet Republike Slovenije, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana, s pripisom PLAKETE DRŽAVNEGA SVETA (upošteva se datum poštnega žiga), ali po elektronski pošti na gp@ds-rs.si (upošteva se datum prejema v elektronski poštni predal).

pravilnik_o_priznanjih_in_plaketah_drzavnega_sveta_rs

Obrazec za organizacije 2022

Javni_poziv_prostovoljci_2022

Branka Bezeljak, dobitnica plakete Državnega sveta RS za zaslužne prostovoljce 2020

Slovenska filantropija, ki v državi razpolaga z najpopolnejšimi podatki o delu prostovoljskih organizacij, je objavila zanimive podatke o tem področju za lansko leto. Podatki so izjemni in govorijo o res velikem obsegu prostovoljnega dela in velikem številu ljudi, ki to delajo. Ni nepričakovano, da imajo v strukturi prostovoljcev največje delež pripadniki nekoliko starejše generacije, saj jim po ureditvi svojih družinskih razmer ostaja nekaj več časa, da se posvetijo tudi delu za občo korist družbe. Čeprav v uradnem registru prostovoljnih združenj in društev ni veliko kulturnih društev (glede na svoje področje dela je kulturna ponudba nedvomno precej specifična oblika preživljanja prostega časa in interesov- tudi ZKDS ni v njem), pa podatki govorijo, da je na področju kulture opravljenih ogromno prostovoljnega dela, saj s(m)o kulturniki kar na tretjem mestu, močno pa prevladuje sociala, ki je verjetno najbolj tipična prostovoljska dejavnost. Dodajamo kratek povzetek poročila:

PODATKI O PROSTOVOLJSTVU

13. oktober 2022.

Pomembno! Ministrstvo za kulturo je pred dnevi objavilo javno povabilo vsem, ki bi jih zanimalo članstvo v na novo formiranih strokovnih komisijah za posamezna področja kulturnih dejavnosti, ki jih bodo ustanovili na osnovi novega pravilnika. Med njimi je tudi strokovna komisija za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Rok za prijavo je kratek: 18. oktober 2022, na spletni strani ministrstva (https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javno-povabilo-ministrstva-za-kulturo-za-clanstvo-v-stalnih-strokovnih-komisijah/) pa se lahko informirate o vseh podrobnostih. Pristojnosti komisij niso majhne, saj pripravlja vsakoletne programe financiranja projektov in programov na javni razpis prijavljenihinteresentov. Razmislite in se prijavite!

KGD Reciklaža je na svoji spletni strani pripravilo kar obširno dokumentacijo o izvedenem natečaju, ki ga je izpeljalo kot 9. Zlet literarnih zavetnikov, in  je z letošnjim prehodom pomagalo dostojno počastiti 50- letnico prvega srečanja pisateljev začetnikov tudi v prestolnici,

Predsednica društva dr. Sara Špelec je ob posredovanju dostopov zapisala takole:
Drage zletnice in zletniki, čarobne pomočnice in pomočniki, v spomin na naše druženje vam pošiljam foto-medijske odmeve in težko pričakovan e-zbornik. Zbornik ima dve e-obleki: https://zavetnik.si/assets/zborniki/c7cc09c969/zbornik2022.epub

https://zavetnik.si/assets/zborniki/06e4ce0206/zbornik2022.pdf

Povezava do fotografij, katerih avtor je Gregor Grešak, je na voljo tukaj: https://zavetnik.si/Zlet2022.zip.

Brez dvoma je bilo to lepo družćenje. Hvala reciklaževce, zlasti Sari in TInetu!  Poglejte, preberite in uživajte!

In še to: prve tri najboljše prispevke objavljamo tudi v reviji Primus.

Prizor iz predstave Strasti, laži in maček v žaklju

V Postojni se je od 22. do 24. septembra 2022 odvijal najpomembnejši slovenski festival ljubiteljskih gledališč, ki je postregel s sedmimi tekmovalnimi predstavami, na njem pa so podelili tudi Linhartova priznanja za leti 2020 in 2021, kar je prej preprečila epidemija koronovirusa. Podrobnejše poročilo z obrazložitvami si lahko preberete na spletni strani JSKD https://jskd.si/gledalisce-in-lutke/festivali_gledalisce/linhart_gledalisce/linhart_22/uvod_linhart_22.htm, pripravil pa ga je producent gledališkega programa Jan Pirnat.

Slika in foto: akademska slikarka Mojca Senegačnik

CNVOS je objavil (na osnovi podatkov FURS) zanimivo “lestvico” prejemnikov, ki so dobili največ sredstev iz enega odstotka dohodnine, ki jo vsak dohodninski zavezanec lahko daruje organizacijam, ki delujejo v javnem interesu. Sredstva, ki so jih posamezniki namenili v te namene, so velika, saj obsegajo več kot 12 milijonov evrov. Po tradiciji so ljudje največ sredstev namenili humanitarnim organizacijam, ki neposredno pomagajo ljudem v stiski, pri odpravljanju zdravstvenih težav, reševanju premoženja. Presenetljivo visoko so tudi športna društva, kar je po svoje prav, saj financiranje iz javnih sredstev za vrhunski šort ni ravno bogato. Kultura po teh merilih ni  visoko, a na 105. mestu vendarle lahko najdemo pihalno gosbo iz Zagorja s kar zavidljivo vsoto tovrstih donacij in malo nižje še nekaj društev in skupin, ki so znale izkoristiti to dohodkovno možnoat. Vse si lahko ogledate na zvezi https://www.cnvos.si/novice/3108/znani-so-prejemniki-donacij-1-dohodnine-za-leto-2021/.

Nagrajenci literarnega natečaja s predsednikom žirije Tonetom Partljičem, voditeljico programa Barbaro Vidovič in predsednico KGD Reciklaža Saro Špelec. V sredini zmagovalka natečaja Mojca Petaros.

V soboto, 3. septembra, se je s programom, ki je trajal praktično ves popoldan, končal literarni natečaj Al lepše od Urške bilo ni nobene!, s katerim smo na državni ravni v slovenski prestolnici počastili 50- letnico prvega srečanja literatov začetnikov. Ta zgodovinskop nedvomno pomemben dogodek je bil osnova temu, da so podporo natečaju združili Zveza kulturnih društev Slovenije, območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljubljana in ZKD Ljubljana, katerih predstavnika – dr. Simetinger in ga. Repar sta na končni prireditvi tudi nagovorilia občinstvo . Organizator, Kulturno gledališko društvo Reciklaža, ki je natečaj  izvedlo kot svojo sicer že uveljavljeno prireditev, Zlet literarnih zavetnikov, je pripravilo imenite dogodek,  ki je pritegnil kar precej literarni zanesenjakov z vseh koncev Slovenije.

Začelo se je z izplutjem turistične ladjice iz pristanišča na Trnovskem pristanu, torej prav na avtentičnem prizorišču, saj je Ljubljanica tista reka, kjer sta plesalca – povodni mož in Uršika zala – “v valove planila” in na ta način zaključila kar malce grozljivo Prešernovo balado. Na do kraja zasedeni ladjici, ki je polzela pod znamenitimi Plečnikovimi mojstrovinami, kakšne so Tromostovje, tržnica, nekateri drugi mostovi in se obrnila šele ob Plečnikovih zapornicah, so  obiskovalci uživali ob literarih bravurozah Toneta Partljiča, Andrej Rozmana- Roze in še nekaterih drugih sodelujočih avtorjev, ter prisluhnila pesmim Janija Kovačiča.Teh kulutrnih dobrot so bili vsaj deloma deležni tudi sprehajalci in obiskovalci ljubljanskega centra, ki so lahko s svojih visokih mest na Tromostovju in na robu ostalih obrežij Ljubljanice prisluhnili dogajanju. Stvar se je ponovila čez slabo uro, ko je ladjica po isti poti prepeljala še drugo skupino zadovoljnih obiskovalcev.

Dr. Milena Mileva Blažič je očarala svojo publiko

Če je kdo podcenjeval naslednjo točko popoldneva, literarni sprehod po Ljubljani, ki ga je vodila profesorica dr. Milena Mileva Blažič, češ da so zgodovinske ljubljanske literarne zgodbe pač preveč znane, da bi jih ponovno poslušal, se je hudo zmotil. Ga. Blažič je na sicer ne ravno dolgi relaciji v strogem centru Ljubljane nizala večini prisotnih povsem neznane zgodbe in anekdote o zgodovini mesta in literature, ki jih tudi ljudje, ki s(m)o študirali literarno zgodovino,  niti slučajno nismo poznali. Sijajno in navdušujoče.
Ko se je popoldan nagnil v večer, se je dogajanje preselilo na vrt Društva slovenskih pisateljev, kjer je v prijazni intimi tega prizorišča potekala še podelitev nagrad, kajpak povezana s prijetno kuilturno predstavo, ki so ji ton dajale predvsem dekleta: igralka Barbara Vidovič, predsednica društva Rreciklaža Sara Špelec in vokalna skupina BiJazzy z dirigentko Ksenjo Pirc. Zadevo je glede na dominanco žensk vendarle nekoliko uravnotežil Tone Partljič, ki je vešče, ob obilici od njega spodbujenega prijaznega smeha, a ob doslednem vzdušju pozornega spoštovanja nagrajenk in nagrajencev literarnega natečaja,  razdelil nagrade in priznanja za tri najuspešnejše prispevke (od 89!, kolikor jih je sicer prispelo). Nagrajence in njihove prispevke bomo predstavili v reviji Primus.

Zveza kulturnih društev Slovenije se kot naslednik nekdanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije vključuje v praznovanje 50- letnice prvega srečanja literarnih začetnikov, ki je bilo leta 1972 na Gradišču (zdajšnja Sv. Trojica).  S Kulturno-gledališkim društvom Reciklaža iz Sv. Trojice se je dogovorila, da se to zgodi v okviru vsakoletnih zletov literarnih zavetnikov, ki jih prireja to društvo od leta 2012, z literarnim natečajem »Al lepše od Urške bilo ni nobene«. Naslov natečaja asociira na festival mlade literature Urška, ki je smiselni naslednik začetkov z Gradišča.

Organizator, KGD Reciklaža, je k realizaciji pritegnil še območno enoto  Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Ljubljana – in Zvezo kulturnih društev Ljubljana. Tako bo v  soboto, 3. septembra 2022 v prestolnici festivalna prireditev in slavnostna razglasitev nagrajencev 9. Zleta literarnih zavetnikov.

Na njem na pobudo umetniške vodje in glavne urednice revije Primus Sare Špelec od leta 2016 naprej podeljujejo novo literarno nagrado oziroma naziv: literarni zavetnik/zavetnica, prireditev pa se s štajerskega konca seli v prestolnico, zato je bil letošnji literarni razpis, še neobjavljena verzna ali prozna posodobitev Povodnega moža, ki vabi s Prešernovim verzom: »Al lepši od Urške bilo ni nobene?«, več kot primeren izziv. Nanj se je v verzih ali prozi odzvalo 89 literatk in literatov. Novega literarnega zavetnika oziroma zavetnico, s posebnim obredom ustoličenega/ustoličeno ob Knjižnem kamnu (po zgledu Knežjega kamna), nagrajenega/nagrajeno pa z unikatnim kristalnim izdelkom mojstrov Steklarne Rogaška in 500 evri, ki jih poklanja Zveza kulturnih društev Slovenije, bo razglasila strokovna žirija v sestavi Toneta Partljiča, Andreja Rozmana – Roze in Tadeja Goloba.

Pred slavnostno razglasitvijo nagrajencev in literarnega zavetnika/zavetnice pripravljamo bogat kulturni program, začenši z literarno-glasbenima vožnjama po Ljubljanici od Trnovskega pristana do Cukrarne in nazaj, imenovane VIP (verzi, proza) glasba na Ljubljanici, ki poteka v sodelovanju z JSKD OI Ljubljana. Prva ladjica odpluje ob 13.30, druga pa ob 14.30. Pripovedovali, recitirali in godli bodo Tone Partljič, Andrej Rozman – Roza, Tadej Golob in Jani Kovačič, ki jim bodo družbo delali nadarjeni mladi literati Gaja Klarendić, Tajda Liplin Šerbetar in Matevž Rems.

Ob 16.00 in 17.00 sledita sprehoda po literarni Ljubljani, katerega zvezda vodnica bo dr. Milena Mileva Blažić.

Ob 19.00 se na Društvu pisateljev začne slavnostni zaključek Zleta z razglasitvijo avtorja/avtorice najboljše posodobitve Povodnega moža in podelitvijo naziva literarni zavetnik/zavetnica. Prireditev bo povezovala gledališka igralka Barbara Vidovič, namesto »trobent, gosli in cimbal« pa bodo ubrano zapeli člani vokalne skupine BeJazzy pod vodstvom Ksenje Pirc. V prostorih društva si bo mogoče ogledati tudi nekaj portretov slovenskih literatov akademske slikarke Tine Konec.

Program z označenimi prizorišči je na voljo na: https://zavetnik.si/program-9-zleta-literarnih-zavetnikov/

Vse o letošnjem razpisu, sodelavcih in nagradah najdete na: https://zavetnik.si/

Povzemamo informacijo o  vse pohvale vredni pomoči, ki jo utrokom, mladim begunčkom iz Ukrajine, nudi KUD Coda, sicer neprofitna glasbena šola i Maribora. Vredno posnemanja!

Maribor, 18. avgust 2022 – Pod okriljem mariborske organizacije KUD Coda od maja potekajo brezplačne učne ure klavirja za ukrajinske begunce. Prostovoljno jih poučuje in nadaljuje svoje poslanstvo Alina Efremova, ki je s svojo družino pribežala prek Romunije, Estonije in Španije. Pozitivna integracijska zgodba se je spletla v sodelovanju Slovenske filantropije in Kulturno umetniškega društva Coda. Ukrajinska učiteljica klavirja in koncertna mojstrica Alina Efremova trenutno prostovoljno poučuje sedem otrok, starih med 6 in 15 let. Alina, ki je za začasen dom izbrala Slovenijo, klavir poučuje že od 18. leta. Kot poudarja poslovni direktor KUD Coda, Martin Počkar, je glasba tista, ki ohranja človeka in spomine. »Potreba po kulturnem udejstvovanju je človeška potreba. Ni vse le v tem, da poskrbiš za varnost in osnove potrebe. Kultura ohranja srečo ljudi, sploh pri otrocih, ki so preživeli tako travmatično izkušnjo,« dodaja Počkar.

dr. Andrej Naterer, Alina Efremova, Martin Počkar (foto: Katja Sreš)

Otroci z Alino in glasbo predelujejo te izkušnje in nadaljujejo glasbeno pot, ki so jo pričeli v Ukrajini. Hkrati pa pomaga premagovati sovraštvo. V glasbi ga po besedah Aline namreč ni, zato tudi ruska glasba ostaja v njenem pedagoškem repertoarju. Slovenija pa ji ni všeč le zaradi odprtosti in pomoči ljudi, čeprav je po besedah antropologa, ki je več let raziskoval ukrajinske družbene značilnosti, dr. Andreja Natererja to pomembno in ob tem pojasni: »Čutim se srečnega, da sem del družbe, ki je te ljudi tako lepo sprejela. Se pa moramo zavedati, da je vedno treba izhajati iz njih in ne nas – pomagati ne smemo zaradi nas samih, to moramo početi zaradi njih.« Alinini družini, ki je za seboj pustila očeta in stare starše, so blizu slovenska narava, jezik in kultura. Tudi naša nekoliko drugačna in karakterna glasba jih je pritegnila, vendar pa duša ostaja v domači Ukrajini, kamor se želijo čim prej vrniti. Optimizem jih žene, da se nekateri učenci z Alino že pripravljajo na glasbena tekmovanja na domačih tleh.

Katja Sreš, KUD Coda

Dirigent Ervin Hartman in predsednik republike Borut Pahor.

S tole novico smo sicer malce pozni, a vredna je vse pozornosti, Ervin Hartman pa tudi našega iskrenega priznanja za vse, kar je storil za ljubiteljsko kulturo.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 14. junija 2022 na posebni slovesnosti vročil državna odlikovanja. Med prejemniki je tudi ????? ???????, nekdanji dirigent pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor, častni predsednik Zveze slovenskih godb, prejemnik zlate plakete JSKD in zdaj še medalje za zasluge.

Podelitvi odlikovanja so prisostvovili številni Hartmanovi prijatelji in sodelavci.

Ervin Hartman je dirigent, skladatelj, aranžer, glasbeni založnik, ena od legend slovenske ljubiteljske kulture, tudi danes aktiven ljubiteljski kulturni delavec. Čeravno je svoje dirigentsko mesto pihalnega orkestra KUD Pošte Maribor, prepustil mlajšim, pot še vedno nadaljuje v glasbenih vodah. Zdaj dirigira Godbi veteranov Štajerske Ervina Hartmana pri KUD Pošta Maribor, in vodi mednarodni rotarijski pihalni orkester, v katerem igrajo Slovenci in Avstrijci. Ob tem že 44 let vodi tudi Ljubiteljsko glasbeno šolo KUD Pošta Maribor in na njej tudi poučuje. Sijajna biografija in odlično opravljeno delo! Vse čestitke, dragi Ervin!

(Fotografije: spletni portal Pošte RS, ter Zveze slovenskih godb)

30. junij 2022

Na spletnem naslovu FB strani Tedna ljubiteljske kulture je posnetek okrogle mize dostopen vsakomur (https://www.facebook.com/watch/live/?ref=watch_permalink&v=748317596208828–opozorilo: dogodek se dejansko začenja šele v 11:35minuti posnetka), vendar pa ogled celotnega posnetka terja dobro uro časa, zaradi česar smo se odločili narediti kratek povzetek najpomembnejših ugotovitev, ki so bile izrečene ob tej priložnosti.
Okroglo mizo je vodila dr. Inge Breznik, (predsednica ZKD Maribor in svetovalka v Zavodu RS za šolstvo), sodelovali pa so dr. Tomaž Simetinger (predsednik ZKD Slovenije), mag. Urška Bittner (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), Barbara Koželj Podlogar, (v.d. direktorice direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu RS za kulturo) in Polona Torkar (vodja strokovne pisarne društva Asociacija). Ambasador TLK 2022 Gojjmir Lešnjak Gojc je svojo sodelovanje moral zaradi objektivnih razlogov odpovedati.

Udeleženci, od leve: Barbara Koželj Podlogar, Polona Torkar, Urška Bittner, Tomaž Simetinger, Inge Breznik

Delo JSKD, Zveze kulturnih društev Slovenije in Zavoda za šolstvo močno vpliva na stanje ljubiteljske kulture

Vpliv epidemije na stanje v kulturi

Prvo vprašanje, na katerega so se osredotočili udeleženci, je bilo stanje v kulturi po epidemiji koronovirusa, za katero sicer večina z optimzmom meni, da je v glavnem za nami. Mnenja so sicer izkustvena, saj kakašne natančne empirične raziskave v zvez s tem ni bilo opravljene.
V JSKD so v zadnjih dveh letih pazljivo ocenjevali sprotno dinamiko ustvarjalnosti oz. produkcije ljubiteljske kulture, po trditvah g. Bittner pa je bil izjemen upad viden zlasti v začetku epidemije, ko je bilo leta 2020 javno življenje v dobršni meri v celoti zaprto. Leto 2021 je bilo bistveno boljše, letos pa je rast produkcije v prvih 5 mesecih skorajda navdušujoča, kar dokazuje, koliko kulturno ustvarjanje pomeni ljudem – tako društvom kot publiki. Bittnerjeva ocenjuje, da smo danes nekje na dveh tretjinah nekdanjih produkcijskih sposobnosti, po kvalitetni ravni pa više. Poudarila je, da je JSKD v zadnjih dveh letih zato organiziral več izobraževanja, pozornost namenil tudi digitalizaciji, saj je bila kultura vanjo prisiljena, nastale so nove, hibridne oblike dejavnosti, tako da je črnogledost odveč. Teden ljubiteljske kulture so zaradi tega morali razširiti, saj je bilo dogodkov za prvotno načrtovani krajši termin enostavno preveč.
Tudi v profesionalni kulturi se razmere, gledano s stališča produkcije, izboljšujejo. Treba je poudariti, da je kultura med najbolj prizadetimi sektorji, kar potrjuejo tudi primerjalne analize evropskih držav. Prva se je zaprla, zadja se odpira. Najbolj je bilo prizadeto ravno podoročje boja za publiko, ki je vitalno področje za nadaljni kulturni razvoj, je menila  Torkarjeva.
Dr. Simetinger je posvaril, da bi bil pavšalni optimizem lahko nevaren, zlasti zato, ker je ljubiteljska kultura zelo heterogeno področje. Sam opaža, da so društva, ki tradicionalno realizirajo vrhunsko kvalitetno produkcijo, v glavnem zelo dobro prestala zadnji dve leti, kar je potrdila tudi uspešna prireditv Naša pesem v Mariboru. Manj optimističen je bil glede društev, ki so usmerjena zlasti v zadovoljevanje lokalnih kulturnih potreb in ustvarjajo splošno kulturno klimo v družbi; njihova absorbcijska sposobnost (pridobivanje novih članov, stabilna sportna produkcija dogokov) se je verjetno precej zmanjšala, natančnih podatkov pa ni, zato bo treba z relevantno oceno še počakati. Še posebej kočljive utegnejo stvari postati v primeru, da bomo kmalu priče novega covidnega vala. A v glavnem je mogoče trditi, da se je kultura solidno prilagajala novemu stanju, pri čemer je mreža povezav med ljubiteljskimi izvajalci vsekakor vzdržala in dokazala svojo trdnost.
Ga. Barbara Podlogar je poudarila, kako močno se je v zadnjih dveh letih spremenila družba in kako močno je to zaznamovalo kulturo. Njena izkušnja z neformalnega srečanja kreatorjev kulturnih politik Evropske unije pod francoskim predsedovanje govori o tem, kako močno smo vsi upravičeno zaskrbljeni, saj je epidemije praktično uničila osnovo, ki je za večino kulturnih umetnostnih žanrov odločujoča, to sta človeško druženje in neposredna prisotnost, ki omogočata interakcijo med ustvarjalci in publiko. Vsi poskusi nadomestitve tega primarnega odnosa so v bistvu neuspešni – celo sestanki na digitalnih platformah so bistveno prizadeti zaradi odsotnosti neposrednih stikov. Na deklarativni ravni se je sicer odnos do kulture morda celo izboljšal, saj so ugotovili, kako potrebna da je, a avtentičnost produkcije na mnogih področjih je kljub številčnemu porastu vprašljiva.

Kaj pomeni danes ljubiteljska kultura?

Drugo vprašanje, ki so si ga udeleženci zastavili, je bilo mesto in pomen ljubiteljske kulture danes in kakšni so tisti izzivi sodobnega časa, ki jih bo potrebno upoštevati v njenem nadaljnjem razvoju. Podlogarjeva je poudarila izjemen pomen ljubiteljske kulture zaradi njenega vzgojnega, izobraževalnega znaćaja, zaradi ohranjanja kultuirne dediščine, zaradi vzgoje kulturne pubilke, pri čemer je izrazila občudovanje zaradi odlične povezanosti ljubiteljske kulture nasploh, kar vse lahko rojeva nove pristope in inovativnost.
Polona  Torkar je poudarila, kako pomembno je v razviti družbi skladno razmerje med urbanim in lokalnim, ki ga dobro razvita ljubiteljska kultura uspešno podpira. Podprla je nujnost izboljšanja modela financiranja ljubiteljske kulture, ki bi si lahko privzel več lastnosti financiranja javnih zavodov in s tem zagotovil večjo strabilnost delovanja ljubiteljske kulture, posebej pomembne za kulturno vzgojo vseh generacij. Tudi Bittnerjeva je podprla zlasti funkcijo ustvarjanja odprtega prostora za nove pobude, ki jo omogoča razvita ljubiteljska kultura, usposabljanje članstva društev za teamsko delo, ter temu dodala, da je zdaj JSKD zaradi svojega modela spodbujanja ljubitelsjke kulture sposoben vanje zajeti okrog 70% osnovnošolske populacije, kar pozitivno vpliva tudi na vzgojo kulturnega občinstrva in vzgojo društveih podmladkov nasploh.
Simetinger je opozoril, kako pomembno je, da skrbno spremljamo in preverjamo odnos do ljubiteljske kulture, saj ta že dolgo ni več zgolj interes po realizaciji lastnega umetniškega talenta in dobrem druženju v okviru društva, marveč v osredje stopajo bolj praktični interesi: poznavanje dela z ljudmi, obvladovanje timskega načina dela, vključevanje v skupino, sposobnost vodenja, kar vse so lastnosti za dobro vključevanje na trg dela. Delo v društvih je zato treba obogatiti tudi z oblikami, ki vzpodbujajo te lastnosti človeškega delovanja, saj bo društevo delo postalo na ta način privlačnejše in tudi neposredno koristnejše.
V nadaljevanju je stekla zanimiva polenika o ustreznosti sedanjih oblik (piramidalne strukture) dela JSKD, ki jo Sklad že vse iod svojega nastanka v letu 1996 dokaj uspešno uvaja na vseh področjih ljubiteljske kulture. Bittnerjeva je opozorila, da ne gre za statičen model, saj ga vsako leto natančno preverjajo in po potrebi tudi spreminjajo oz. prilagajajo dejanskemu stanju; izrazit letošnji dokaz je organiziranje zborovskih boomov po vsej državi, ki so se izkazaii tudi kot uspešno združevanje izobraževalnega in kulturnega področja, saj sta ga omogočili tudi obe resorni ministrstvi. Vsekakor so strateški razmisleki v delu JSKD še kako prisotni. Temu je poritrdila tudi ga. Podlogar, ki opaža povečano interdisciplinarnost tudi na drugih umetnostnih področjih. Bistveno boljše povezovanje različnih področij je navsezadnje integralni del poglavitne usmeritve zdaj veljavnega nacionalnega programa kulture, ki kot glavni cilj predvideva povečevanje pomena kulture in umetnosti v družbi nasploh, s čimer priznava, da je pomen kulture v zadnjih desetletjih nazadoval.

Kakšni so obeti za prihodnost?

Kljub dobri volji razpravljalcev utegne biti bodoča usoda kulture negotova

Optimistično razpredanje io bodočnosti pa utegne biti kmalu zelo ogroženo, saj je nesporno dejstvo, da zaradi spremenjenih življenjskih razmer višina sredstev verjetno ne bo sledila tem vizijam. Bittnerjeva je na realnost, da se utegne razprava o razvoju hitro spremeniti v odločanje, kaj bo potrebno opustiti in katere stvari bo potrebno glede na njihov družbeni prispevek vsaj ohraniti ali pa – v redkejših primerih – zanje prispevati več. Simetinger je menil, da bo šlo pri tem za strateški razmislek, ki ga je potrebno opraviti v najširšem krogu vseh prizadetih, pri čemer je bil izrazito kritičen do možne (žal običajno nabjolj pogoste in udobne »rešitve«) da v primeru pomanjkanja sredstev delamo naprej tako, kot prej, ne da bi se ozirali na dejansko vitalnost posameznih področij in njihovih izvajalcev. Omenil je tudi nujnost, da se opredelimo do povsem novih izzivov, ki jih pred kulturo, tudi ljubiteljsko, postavlja spremenjen način življenja v Evropi in omenil dobre prakse zdravilnih terapij z različnimi umetnostmi, ki so v zahodni Evropi že standardne, pri nas pa šele začenjamo razmišljati o njih, pa bi lahko kulturi razširile polje dela, delovnih mest in ugleda. Moderni pristopi k socialnim terapijam namreč v bistveno večji meri uvajajo ustvarjalnost različnih vrst vanje, kar se večinoma pokaže kot zelo uspešno.
Odgovor na tretje ključno vprašanje, povezovanje ljubiteljske kulture s profesionalno, je bil v veliki meri dan že v predhodni diskusiji. Razpravljalci so tod omenjali zlasti nujnost, da tudi ljubiteljska kultura v prihodnje večjo pozornost nameni evropskim razpisom, še posebej pa naj se tudi ona sam posveti vprašanju prehajanja izvajalcev iz ljubiteljskih vrst v profesionalne vode, saj gre za enega njenih lastnih smislov, ki ji bo zagotavljal povečano zamimanje s strani profesionalnih ustanov in nevladnih organizacij, hkrati pa ustrezen priliv mentorjev in izboljševanje pogojev dela.
Razprava, ki je bila sicer omejena na dobro uro, je pokazala, kako na široko so pravzaprav odprte možnosti za še večje uveljavljanje ljubiteljske kulture zlasti na primarni ravni, ob izboljšani lokalni kulturni politiki, in kako nujno potrebna in smiselna je njena še večja integriranost v celovit model slovenske kulturne politike. Mnoga vprašanja so kajpak ostala odprta in predstavljajo sijajen izziv za bodoče ramišljanje o njeni usodi nasploh.
Povzetek pripravil: Jože Osterman

10. junij 2022
Pred dnevi smo že napovedali okroglo mizo o strateških vprašanji ljubiteljske kulture, ki jo bo Zveza kulturnih društev Slovenije organizirala v Centru poezije Tomaža Šalamuna, Ljubljana, Cankarjeva 5, v torek, 14. junija 2022 ob 18. uri. Sodelovali bodo: dr. Inge Breznik, (predsednica ZKD Maribor in svetovalka v Zavodu RS za šolstvo), ki bo razgovor tudi vodila, dr. Tomaž Simetinger, predsednik ZKD Slovenije, mag. Urška Bittner (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), Gojmir Lešnjak- Gojc (ambasador TLK 2022), Barbara Koželj Podlogar, (v.d. direktorice direktorata za ustvarjalnost v Ministrstvu RS za kulturo) in Polona Torkar (vodja strokovne pisarne društva Asociacija). Okroglo mizo bomo prenašali na medmrežju, na kanalu TLK 2022. Prijavite se na to spletno stran (https://tlk.jskd.si/), kjer boste dobili dostop do samega dogodka.

Fotografija: lanska okrogla miza Mladi, ustvarjalnost, kultura v okviru TLK 2021

Eden od projektov, ki jih je ZKD Slovenije prijavila na projektni razpis JSKD 2022 je tudi projekt Pojoče bolnišnice, s katerim se želi Slovenija aktivneje vključevati v po Evropi že precej razvito sodelovanje med zdravstvom in kulturo. Izčrpno poročilo, ki ga je na to temo napisala vodja strokovne pisarne društva Asociacija Polona Torkar, ki je skupaj z predsednikom ZKD Slovenije dr. Simetingerjem obiskala študijsko konferenco v Bologni, je možno prebrati na http://www.asociacija.si/si/2022/06/08/asociacija-v-italiji-na-temo-umetnosti-in-preventive-ter-promocije-zdravja/. Berite, zanimivo je. Treba je sicer poudariti, da je projekt takorekoč na začetku in da “tipamo” za tujimi izkušnjami, a za nekatera kulturna društva lahko ta dejavnost postane zelo zanimiva.
Na spremljajoči sliki lahko vidite likovni izdelek, ki je nastal v okviru 23. ex- tempore Bolnišnice Idrija, ki ima bogate izkušnje z umetnostnimi terapijami

Zveza kulturnih društev Slovenije pripravlja za torek, 14. junija 2022, predvidoma ob 18. uri, okroglo mizo, na kateri bomo spregovorili o strategiji ljubiteljske kulture za naslednja leta. Strateški akti Zveze so se leta 2021 iztekli, prav tako bo moral novo strategijo pripraviti JSKD, zato je Teden ljubiteljske kulture idealna priložnost, da spregovorimo tudi o bodočih usmeritvah. Velike spremembe, ki jih je v naše delovanje vnesla epidemija, pa tudi negotove zunanje okoliščine v marsičem spreminjajo nekdaj trden in vsaj navidez varen okvir, v katerem živimo.

Okrogla miza bo tekla v Centru za poezijo Tomaža Šalamunana Cankarjevi 5 v Ljubljani, omogočili pa bomo tudi prenos v živo, tako da bodo lahko dogodek spremljali vsi, ki jih to zanima. O podrobnostih vas bomo obveščali sproti, trako na tej spletni strani kot na spletni strani TLK 2022.

Objavljamo razpis za podelitev Ravniharjeve plakete, posebnega priznanja Zveze za posameznike, ki so s svojim delom neposredno ali posredno pomembno vplivali na podporo ljubiteljske kulture v svojem delovnem ali življenjskem okolju, ter ji nudili tudi stalno moralno ali materialno podporo večje vrednosti. Gre za plaketo, ki jo v Zvezi podeljujemo bienalno ljudem, ki so s svojim delom in vplivom bistveno okrepili ugled in vlogo ljubiteljske kulture na državnem nivoju ali na območju lokalne skupnoste, ki praviloma presega zgolj krajevno območje.

Na fotografiji: dr. Vladimir Ravnihar

razpis.Ravniharjeva.plaketa.2022

Spoštovani in dragi kolegice in kolegi, prijatelji in prijateljice kulture, vabimo vas, da v petek, 20. maja 2022 ob 19.15 uri prisostvujete odprtju Tedna ljubiteljske kulture v Novi Gorici. Svetujemo  vam tudi, da rezervirate brezplačne vstopnice za prireditev v Kulturnem domu Nova Gorica (navodila na https://tlk.jskd.si/). Se vidimo v Novi Gorici!

Akcija promocije ljubiteljske kulture že poteka vrsto let, zato vas v Zvezi kulturnih društev Slovenije in na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti tudi letos vabimo k sodelovanju v Tednu ljubiteljske kulture 2022. Po obdobju, ki zaradi epidemioloških razmer kulturni ni bilo najbolj naklonjeno, je zopet čas, da se kultura ponovno izpostavi in izrazi v vsej svoji lepoti, polnosti in raznolikosti. Tudi zato naj bo Teden ljubiteljske kulture, ki je letos posvečen filmski dejavnosti, praznik, ki bo osvetlil ljubiteljsko ustvarjanje v najbolj žlahtni luči.

Ob tem pozivu naj izkoristim priložnost in vas tudi osebno povabim na odprtje Tedna ljubiteljske kulture 2022, ki bo letos posvečen filmski dejavnost. Slovesnost se bo pričela 20. maja 2022, na Bevkovem trgu pred Kulturnim domom v Novi Gorici. Vljudno vabljeni! V tem pismu naj vas prosim tudi, da svoja kulturna društva in posamezne kulturne ustvarjalci povabite, da se k Tednu ljubiteljske kulture pridružijo tako, da svoje dogodke, ki jih bodo izvedli med 20. majem in 19. junijem prijavijo na spletni strani www.tlk.jskd.si. Prijavljeni dogodki bodo promovirani na spletni strani Tedna ljubiteljske kulture, obenem pa tudi opravičeni plačila prispevkov SAZAS in IPF. Izžrebane prijavljene dogodke bomo tudi bogato nagradili (vikend paket v Termah 300, brezplačna JSKD izobraževanja, majice, itd. ). Poleg dogodkovnika in nagradnih iger lahko na spletni strani najdete tudi vnaprej oblikovane plakate in ostale grafične podobe (zavihek TLK 2022 ->CGP TLK 2022), za katere vas vabimo, da jih uporabite pri promociji in oblikovanju promocijskih gradiv. Teden ljubiteljske kulture je eden tistih projektov, ki nas povezuje v veliko družino ljubiteljev kulture. Ravno to je razlog, da se mora letos še toliko bolj slišati slogan ljubiteljstva: Več kot nas bo, bolj bomo opazni!

Vabljeni k sodelovanju. Naj živi kultura!

Tomaž Simetinger predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije

Čez  dva tedna se  v Novi Gorici začenja Teden ljubiteljske kulture. To je eden najbolj raaznolikih, zagotovo pa najbolj množičen kulturni festival, ki ga danes premore Slovenija. Verjamemo, da bo velika večina kulturnih društev v mesecu dni, v katerega se raztegne TLK, organizirala kako svojo prireditev in da bo po dveh letih, ko je bilo kulturno delovanje močno okrnjeno, ljubiteljska kultura spet zasijala v vsej svoji lepoti. Vse, kar se odagaja v tem okviru, bomo lahko spremljali na spletni strani festivala (https://tlk.jskd.si/), pomembno pa je tudi, da dogodke obiskujemo. Pač po geslu: Eden drugmu ognja dajmo!

V torek, 19. aprila 2022, se je sestala konferenca ZKD Slovenije na svoji redni in hkrati volilni seji. Letos se je namreč zaključil petletni mandat 2017-22, in obdobje sploh ni bilo lahko. Menjava generacij je prinesla nekaj konceptualnih razhajanj in posledično manjše krize, tako da sta  vmes odstopila predsednica in predsednik. K sreči to ni vplivalo na medčloveške odnose, saj je predsedstvo kot izvršni organ delalo normalno. Hujši udarec je bila epidemija koronovirusa, ki je v marsičem omejila delovanje Zveze, a kaže, da je zdaj to za nami.

Novi predsednik ZKD Slovenije je dr. Tomaž Simetinger, znano ime na področju ljubiteljske kulture, doktor etnografije,  bivši umetniški vodja FS France Marolt, avtor nekaterih raziskav (Stanje mladih v ljubiteljski kulturi je bila končana v izvedbi ZKDS lani), pripadnik mlajše generacije. Podpredsednici sta dr. Inge Breznik iz Maribora in mag. Marijana Kolenko iz Celja, ki je bila podpredsednica tudi v dosedanjem obdobju. Na mesto predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen bivši predsednik oz. podpredsednik mag. Jože Osterman. ob njih je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo, ki skupaj šteje 16 članic in članov z vseh območij Slovenije.

Na seji konference je potekala živahna polemična in samokritična razprava o slabostih, pa tudi dobrih plateh dela Zveze. Zelo koristna za novo vodstvo, ki bo moralo takoj zavihati rokave, saj niti nekatere osnovne težave krovne zveze, ki zadevajo pogoje  njenega dela,  še niso rešene.

Le dober mesec nas še loči od začetka Tedna ljubiteljske kulture, te zdaj že tradicionalne pregledne prireditve ljubiteljske kulture, ki skuša prikazati vse, kar se je najboljšega zgodilo v preteklem letu na tem področju. V času tega dogajanja so tudi mediji – v nasprotju z pogosto malce rezerviranim  odnosom do ljubiteljske kulture –  bolj pripravljeni objavljati reportaže o dogodkih pa tudi zahtevnejša razmišljanja o dosežkih, pa tudi problemih na tem področju.
Ambasador TLK je vsekakor dobra ideja o tem, kako medijsko popestriti  dogajanje. In letos je izbira res dobra. Gojmir Lešnjak – Gojc, eden najbolj znanih obrazov naše kulturniške scene, prijazna, komunikativna oseba, ki jo poznajo najmlajši gledalci TV pa tudi vsi drugi ljubitelji gledališča in tudi filma, suvereno pokriva zlasti področje gledališča v vseh vlogah in vseh žanrih, ki jih to premore, tako po poklicni kot po ljubiteljski strani. Igralec, režiser, kulturni menedžer, mentor, za povrh še talentiran glasbenik s svojim bendom, angažiran državljan – vse to je Gojc! Trenutno režira novo predstavo v Šentjakobskem gledališču, kjer je bil v preteklosti že večkrat ustvarjalec nekaterih  najboljših predstav tega teatra. Srečno torej, Gojc, ponosni smo, da si z nami!

Predsedstvo ZKD Slovenije je sklicalo volilno sejo za torek, 19. aprila 2022 ob 17. uri v gledališki dvorani JSKD Skladovnica na Beethovnovi 5 v Ljubljani. Ob volitvah predsednika, podpredsednikov in članov/ic predsedstva ter nadzornega odbora je poglavitna vsebinska točka seje razprava o izhodiščih za strateški načrt Zveze v naslednjih letih. Stanje je po epidemiji koronovirusa na nekaterih področjih in na nekaterih območjih zaskrbljujoče in kar precej energije bo potrebne, da bi se množičnost in kvaliteta ljubiteljske kulture lahko povrnili na stanje izpred epidemije. Seja je seveda javna, zato vabimo vse, ki jih zanima, da se je udeležijo.

=vabilo.4.seja

dav

V predvolilnem času, ko se odloča tudi o tem, kako v bodoče s kulturo, tudi z ljubiteljsko, neformalna koordinacija nevladnih organizacij v kulturi, kjer ves čas sodeluje tudi naša Zveza, pripravlja pomemben dogodek. Asociacija, ki servisira to gibanje, ter Kulturni center Kino Šiška v ponedeljek, 11. aprila 2022 ob 13. uri pripravljata pogovor o tem, kakšno politiko nameravajo na volitvah sodelujoče stranke izvajati na kulturnem področju. Gre za forum, na katerega bo mogoče dostopati tudi na medmrežju, in forum, ki naj bi iz prve roke predstavil, kaj si lahko kultura obeta pod novo oblastjo od maja naprej. Vabljeni!

vabilo_cas je za

Šentjakobsko gledališče Ljubljana, to nastarejše in najbolj znano slovensko ljubiteljsko gledališče, ja dalo pobudo a razglasitev praznika Dan slovenskega ljubiteljskega gledališča, ki ga bomo letos prvič praznovali v nedeljo,  27. marca, s čimer se bomo pridružili svetovnemu dnevu gledališča. Tega praznuje ves gledališki svet. Pobudi se ob Javnem skladu za kulturne dejacvnosti z veseljem pridružujemo tudi v ZKD Slovenije. Ljubiteljsko gledališče je pač eno od glavnih stebrov in nekak paradni konj ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja sploh.

Na današnji konferenci, ki je potekala v Šentjakobskem gledališču, so spregovorili: Milan Golob, direktor Šentjakobskega gledališča, Mojca Kreft, umetniška vodja Šentjakobskega gledališča in vršilka dolžnosti direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, dr. Rok Andres, dramaturg in teatrolog, ter Jan Pirnat, producent za gledališko in lutkovno dejavnost JSKD RS. Poslanico ob prvem dnevu slovenskega ljubiteljskega gledališča je napisal Gojmir Lešnjak Gojc. Na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) predlagajo, da ljubiteljska gledališča in društva na ta dan, torej 27. marca, kjer je to le mogoče, preberejo poslanico in odigrajo svojo predstavo. Tudi mi podpiramo to pobudo, ki bo v bodoče še bolj “utirila” praznovanje ljubiteljskega gledališča.

Pripenjamo tri  poslanice, izrečene ob tej priliki. In na koncu: iskrene čestitke vsem ljubiteljskim gledališkim delavcem z motom, ki ga je zapisal že A.T. Linhart:  Eni drugim ognja dajmo!

Gospa Brečko je v vabilu, naslovljenem na Zvezo,  zapisala:

Dragi glasbeniki, pevci, pevski zbori in vsi, ki kulturo nosite v srcu, na dan Svetega Jurija, v soboto 23. aprila, med 10. in 11. uro, se že peto leto povezujemo z zvokom naših glasov in inštrumentov v skupnem projektu »Vseslovensko petje s srci«. Vabim vas na dan radosti, ko bomo skupaj pozabili vsaj za hip težke situacije. Z namero povezanosti, ljubezni in iskrenosti se bomo poklonili naši kulturi, jeziku, pripadnosti s prepevanjem naših pesmi. Te so nas povezovale skozi zgodovino, nas ohranile kot narod s svojim jezikom in preko pesmi se je ohranila tudi modrost naših prednikov, ki so edini na svetu peli šestglasno. Naj bo to naš praznik, praznik petja in glasbe. Odtalimo naša srca in se znova srečajmo s svojimi prijatelji in znanci ter zapojmo na ves glas. Bodite z nami tudi vi, kajti lepo je delati združeno lepe stvari, ki nas osrečujejo. To je spontan dogodek, ki ga sami ustvarite v vašem lokalnem okolju. Tam povežite vse generacije in družbene sloje, kajti na ta navidezni oder lahko stopimo prav vsi. Skupaj preženimo temo, ki nas obdaja. Hvala za vaše sodelovanje. To je to, kar šteje ‒ spontanost, sreča, dobra volja in nasmeh na vašem obrazu, pomembno je le, da prihaja od srca do srca. Na vas se obračam z željo, da pripomorete k širjenju informacije vsem, ki delujejo pod okriljem ZKD predsednikom društev, vsem pevskim zborom, ljudskim pevcem in godcem, odraslim in otroškim folklornim skupinam, godbam, gledališkim skupinam).

Priloga: priponka in plakat Pobudnica projekta: Matea Brečko Elektronski naslov: vseslovenskopetje@gmail.com,  FB: Vseslovensko petje s srci,  https://www.vseslovenskopetje.si/

Drage Slovenke in Slovenci 22

Vseslovensko petje ..PLAKAT 22 )

V Cankarjevem domu so v soboto, 12.3. 2022 podelili najvišja priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, kar sicer vsako leto storijo že konec januarja. Vzrok zamude je bila kajpak epidemija koronovirusa. Najvišje priznanje, zlato plaketo za življensjko delo, je dobila akademska kiparka, dolgoletna odlična mentorica ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev, Dragica Čadež Lapajne (fotografija levo), srebrno plaketo dve lulturni delavki iz primorskega zamejstva Marina Cernetig in Lučka Marija Peterlin, ter Franjo Murko (fotografija desno), pevec in dolgoletni predsednik ZKD Slovenj Gradec (trenutno tudi predsednik nadzornega odbora ZKD Slovenije), ter   filmski delavec in pedagog Radovan Čok iz Pirana, zlati znak, namenjen mladim ustvarjalcem, pa vodja skupine Jazzva in odlična vokalistka Jasna Žitko, Nagrajenke in nagrajence, ki jim je plakete podelil direktor JSKD g. Damjan Damjanović, je duhovito in človeško prijazno predstavil kako uro dolg dokumetarec, scenaristke in režiserke Kaye Tokuhisha. Odličen izdelek, ki se ga splača videti.

Sicer pa so  najvišja priznanja Sklada ponosna dediščina nekdanjih odličij svobode, ki jih je podeljevala Zveza kulturnih organizacij Slovenije, pa so nato prešle v okrilje Sklada. Torej dediščina, ki je v veliki meri kot zapuščina naše predhodinice tudi naša.

Letošnji teden ljubiteljske kulture se uradno začenja 20. maja 2022, vasko leto pa so se prireditve v njegovem okviru razširile še na nekoliko daljši časovni okvir. Trdno upamo, da bo naš teden, kjer pokažemo svoje dosežke, po dveh letih potekal brez omejitev, ki nam jih je lani in predlani vsilila epidemija koronovirusa.

Odprite vabilo, prijavite se! Kultura se vrača!

6.  marec 2022.

Zaradi številnih vprašanj v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem letnih finančnih in programskih poročil za leto 2021 povzemamo sporočilo Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). Ta natančnejej pojasnjuje  spremembo, ki utegne pomeniti za mnoga društva precejšnje olajšanje. Dostop: https://www.cnvos.si/novice/2998/rok-za-oddajo-letnih-porocil-drustev-in-ddpo-podaljsan/

Včeraj smo predstavili tudi načrte Zveze kulturnih društev Slovenije v akciji 40 dni brez alkohola. Širili bomo njena sporočila, kjerkoli bo to mogoče, v nagovorih na kulturnih prireditvah društev, ki se bodo odvijala v času do 16. aprila 2022 bomo nekaj besed namenili problematiki alkohola, obenem pa bomo propagirali tudi zdravilno moč kulture vseh vrst pri različnih terapijah, ki vračajo zdravje in krepijio človekovo osebnost. Organizatorji akcije so pripravili simpatičlne propagandne materiale: ob plakatu, ki smo ga predstavili že v prejšnji novici na spletni strani, sta tu še kartonček in solzica, nekakšna ikona akcije. Kulturna društva, ki bodo – vsaj upamo tako – namenila nekaj besed in dejanj akciji, lahko te propaganddne artikle dvignejo na vsaki izpostavi Slovenskega Karitasa in jih uporabijo kot prijazen dodatek k svojim nastopom. V Zvezi bomo svojo pozornost namenilio tudi lioterarnemu natečaju za 6., 7. in 8. razrede ter srednješolce, ki bdo pisali svoje spise o problematiki alkohola. Najboljše bo izbrala žirija, v kateri bo naša predstavnica dr. Sara Špelec, sicer tudi glavna urednica Primusa. Sara bo tudi izvedla nenakšno mentorsko urico z avtorjem najboljšega spisa, in ni izključeno, da ne bi na ta način dobili tudi kak nov talent, ki se bo vključil v naše literarno gibanje.

23. februar 2022. Slovenska karitas, ki letos že sedemnajstič organizira humanitarno akcijo s tem naslovom, nam je v začetku leta poslala prijazno povabilo, da sodelujemo z njimi. Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa in portal Med.Over.Net ob podpori NIJZ – projekt SOPA ter s sodelovanjem pridruženih organizacij: Društvo žarek upanja, Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino – Projekt Sporočilo v steklenici, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije, Društvo Abstinent, Zavod Vse bo v redu. Letos smo zraven tudi mi, saj se je predsedstvo Zveze za to, da sodelujemo, odločilo takorekoč z aklamacijo. Ljubiteljski kulturni ustvarjalci in društveniki smo, kar alkohol zadeva, vselej na strani treznosti, samoomejevanja in solidarni s tistimi, ki jih alkohol najhuje prizadeva. To so zlasti svojci, družinski člani, še posebej mali otroci. Njim gre ne le naše sočutje, marveč tudi vzpodbuda, da so pogumni, da verjamejo v moč svoje osebnosti in vedo, da alkohol ne rešuje ničesar, marveč probleme poglablja tudi do stopnje, ki povzroča tragedijo. Vemo tudi, da so žrtve tudi tisti, ki se ne zna ali ne more samoomejiti – posledica pa je pravzaprav izgubljeno življenje, ki je nekomu dobesedno ušlo iz rok, hkrati pa je izpraznilo in ranilo tudi življenja tistih, ki živijo z njim. Da ne govorimo o izgubljenih življenjih, ki jih je v različnih nesrečah in nasilnih dogodkih povzročil alkohol. Vsem kulturnim društvom in zvezam bomo priporočili, da v okviru dogodkov, ki jih organizirajo, del pozornosti namenijo tudi tej akciji. Bodisi tako, da objavljajo ali delijo nekaj gradiv, ki so na voljo, bodisi tako, da akciji pri vodenju prireditve namenijo nekaj besed. Da po možnosti kaj objavijo, v avlo nalepijo plakat. Z malimi, a spontanimi in iskrenimi dejanji se namreč lahko velikokrat doseže zelo veliko!

razširjen.plakat

18.02.2022 V predsedstvu ZKD Slovenije načrtujermo izvedbo volilne konference, na kateri se bo končal mandat sedanjih organov Zveze v obdobju 2017-22, za drugo sredino meseca marca. Načrt predvideva izvedbo konference “v živo”, torej po dveh letih spet dejansko druženje predstavnikov članic in članov, ter seveda temu ustrezno neposredno izvedene volitve Predsedstvo ZKD Slovenije je imenovalo posebno komisijo za izvedbo volitev, kot predvideva statut. V teh dneh se zaključuje pomembna fara – evidentiranje možnih kandidatk in kandidatov za posamezne funkcije v organih Zveze. Vse skupaj poteka v nenavadnih okoliščinah, ki jih pri teh opravilih še nismo izkusili. Domnevamo, da so v pogojih epidemije koronovirusa, značinih za zadnji dve leti, nekatere zveze tudi prenehale delovati, zaradi česar utegne biti odziv s predlaganjem kandidatov slabši od želja. Zato prosimo vse, ki lahko pri tem pomagajo, torej članice in člane kulturnih društev, organov občinskih in področnih zvez, delavce javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, zlasti tiste v območnih izpostavah, da pomagajo in opozarjajo na to pomembno nalogo, ki zagotavlja organizacijsko trdnost področja ljubiteljske kulture.

7. februar 2022

Iskreno se veselimo še dveh izjemnih priznanj slovenskemu zborovstvu Prešernovo nagrado je prejel starosta slovenskega zborovstva, in skladatelj dr. Mirko Cuderman, nagrado Prešernovega sklada pa njegov mlajši kolega, tako kot njegov starejši kolega zborovodja in skladatelj Damijan Močnik.

Dr. Cuderman je med drugim Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti podaril obsežen arhiv različnih zborovskih skladb z vsega sveta, na tej osnovi pa je bila ustanovljena ti. Cudermanova zborovska knjižnica , verjetno eden najobsežnejših tovrstnih arhivov. Oba moža sta še posebej tesno vpeta v zborovsko dogajanje v Ljubljani, kjer je dr. Cuderman ustanovil in več desetletij vodil sijajni Consortium musicum,

Damijan Močnik, ki službuje na ljubljanski Akademiji za glasbo, pa denimo vodi zbor Megaron in je uveljavljeni ekspert na vsakoletnih srečanjih ljubljanskih pevskih zborov, eni največjih prireditev na področju zborovstva. Sicer pa si odlično Cudermanovo biografijo preberite na https://www.nasizbori.si/mirko-cuderman-90-let-pustil-je-neizbrisen-pecat-v-slovenskem-zborovstvu/, biografijo Damijana Močnika pa na spletnem naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Damijan_Mo%C4%8Dnik.

Mag. Franci Pivec, eden od ustanoviteljev Zveze kulturnih društev Slovenije in njen prvi predsednik,  je danes v predsedniški palači v Ljubljani iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel visoko državno odlikovanje – red za zasluge. Dobil ga je za svoje vsestransko sodelovanje na področju kulture ter za svoje odlično delo pri povezovanju matičnega slovenskega naroda z našimi rojaki v sosednjih državah in po svetu, tar za podpiranje in uveljavljanje vloge nemško govoreče  skupnosti v Sloveniji na kulturnem področju. Predlagatelja sta bila Zveza kulturnih društev Slovenije in Slovenska izseljenska matica. Dobitniku seveda njegovi sodelavci v ZKD Slovenije iskreno čestitamo, v Primusu pa si bomo prizadevali  objaviti obširnejši intervju z njim.

Z letošnjim letom se končuje petletni mandat organov ZKD Slovenije. Predvidoma v marcu (za zdaj načrtujemo, da bo to 17. marec) naj bi na volilni seji konference izvolili nove. Predsedstvo ZKD Slovenije v skladu z določili statuta začenja z volilnimi opravili. Najprej je tu poziv vsem članicam in članom zveze, da predlagajo kandidate za organe Zveze, poleg tega pa tudi predloge sklepov statutarnega sklepa, njegove priloge in sklep o volilnih opravilih, ki jih bo sprejemala konferenca na volilni seji. Vse prosimo za maksimalno sodelovanje. Za vodenje ZKD Slovenije v težkih časih za ljubiteljsko kulturo potrebujemo res dobre ljudi, ki pa jih v naših vrstah ni malo.

0.sklep.o.začetku.predvol..opravil

1.poziv.za.predlaganje.kandidatov

1.poziv.za.predlaganje.kandidatov

2.statutarni.sklep

2.statutarni.sklep.priloga