Častno Članstvo

Statut ZKD Slovenije v svojem 10. členu o častnih članih določa naslednje:

ZKDS ima lahko častne člane. Častni člani so posamezniki ali pravne osebe, ki imajo velike zasluge za razvoj in delovanje ZKDS. Častne člane imenuje konferenca ZKDS na predlog članov in organov ZKDS.

Častni člani ZKD Slovenije:

IVO TURK

IVO TURK

Ivo Turk je bil za častnega člana Zveze kulturnih društev Slovenije imenovan na 2. seji konference v mandatu 2017 – 2022, 17. aprila 2019.

ALENKA BOLE VRABEC

ALENKA BOLE VRABEC

(1937 – 2020)

Alenka bole Vrabec je bila za častno članico Zveze kulturnih društev Slovenije imenovana na predlog predsedstva ZKDS  na svoji 1. seji v mandatu 2017 – 2022, 18. aprila 2018. Bila je dolga leta članica predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije, kjer je tvorno sodelovala s predlogi za izboljšanje stanja na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Leta 2007 je prejela zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Alenka Bole Vrabec (Kranj, 1937), gledališka igralka in prevajalka. Po končani gimnaziji je študirala primerjalno književnost in dramsko igro na takratni Akademiji za igralsko umetnost. Debutirala je v Mladinskem gledališču v Ljubljani, igrala pa tudi v Teatru 57. Med ljubitelji je bila prvič v Novem mestu z režijo Linhartovega Matička. Pozneje je delovala kot svetovalka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Radovljica in nato pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Bila je direktorica amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah, svojo poklicno pot pa je zaključila kot direktorica Linhartove dvorane v Radovljici.

Od nje smo se poslovili marca letos in ji v reviji Primus namenili obsežen spominski članek, nekaj o njenem delu pa je na voljo tudi na tej povezavi.

 

JANEZ KARLIN

JANEZ KARLIN

Janez Karlin (1922-2019) se je rodil 18. novembra 1922 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini. Končal je Višjo pedagoško šolo, bil predmetni učitelj in nazadnje ravnatelj OŠ Ivana Cankarja v Ljubljani. Po vojni je bil eden od ustanoviteljev sindikalnega kulturnoumetniškega društva, prvi predsednik in organizator, aktiven je bil v okrajnem odboru Ljudske prosvete. Ob prihodu v Mariboru (1950) na industrijsko tekstilno šolo za upravnika internata je široko razgibal kulturno življenje med mladino. 12 let je bil predsednik KUD Slava Klavora, ustanovil je amatersko gledališče Slava Klavora, bil 25 let režiser in režiral okrog 70 gledaliških del. Pripeljal je amatersko gledališče Slava Klavora v vrh slovenskega in jugoslovanskega gledališkega življenja. S svojimi predstavami je sodeloval na skoraj vseh republiških, jugoslovanskih in mednarodnih srečanjih z visokimi dosežki. Hkrati je deloval kot organizator kulturnega življenja v Mariboru in SV Sloveniji. Kot predsednik okrajnega dramskega sosveta je razgibal, organiziral in spodbujal — z organizacijo in številnimi članki — gledališko življenje. Dolga leta je bil predsednik sveta za kulturo občine Maribor, deloval je v različnih državnih kulturnih organih, bil poslanec skupščine SR Sloveniji prosvetno kulturnega zbora in član organov DPD v občini in republiki. Član predsedstva ljubiteljskih kulturnih organizacij in zvez je bil od leta 1949. Bil je predsednik izvršilnega odbora in nato skupščine Kulturne skupnosti Maribor, dobro je povezoval poklicno in ljubiteljsko kulturo, posebno skrb je posvečal vzgoji mladih. Leta 1974 je dal pobudo za ustanovitev pionirskih kulturno umetniških društev, prvega na svoji šoli. Od leta 1965 do 1997 je bil neprekinjeno predsednik mariborskih ljubiteljskih kulturnih organizacij ZKPO in ZKO, pred tem pa podpredsednik okrajnega sveta ZKPO. V tem času je prišlo do vidnega porasta društevene dejavnosti, po splošni oceni je bilo to obdobje visoke kakovosti mariborske ljubiteljske dejavnosti. ZKO Maribor je leta 1981 prejela listino občine Maribor. Bil je predsednik Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije od ustanovitve leta 1970, v tem času pobudnik številnih srečanj, jugoslovanskega in mednarodnega sodelovanja. Vsa ta leta je bil član predsedstva ZKO Slovenije, od 1981 podpredsednik in član predsedstva Saveza kulturno prosvetnih zajednica Jugoslavije. Bil je tudi 4 leta član predsedstva Kulturne skupnosti Slovenije. Poseben ugled je užival med delavci ZKO v severovzhodni Sloveniji, kjer je bil dolga leta nesporna avtoriteta in je usklajeval regionalne programe do svojega odhoda s položaja predsednika ZKD Maribor. Janez Karlin je bil nekajkrat član gledališkega sveta SNG Maribor, deloval je v telesih Borštnikovega srečanja, podpiral in razvijal je sodelovanje Maribora s kulturnimi organizacijami koroških Slovencev. Kot dober govornik je bil dobrodošel na vseh prireditvah, odprl je številne razstave, bil je in je še vedno neutruden obiskovalec glasbenih, gledaliških, likovnih in literarnih prireditev. Znal je podpreti nastajajoče programe, zlasti pa je bil dragocen pri razvoju Mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor.

Prejel je Red dela s srebrnim vencem, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Red republike z bronastim vencem in Red republike z zlatim vencem, listino in plaketo Srebrni grb Maribora, Žagarjevo nagrado.

FRANCI PIVEC

FRANCI PIVEC

Konferenca Zveze kulturnih društev Slovenije je na svoji redni seji, dne 20.4.2017, sprejela sklep, da podeli naziv častni član mag. Franciju Pivcu, za njegovo dolgoletno sodelovanje in izjemen prispevek na področju ljubiteljske kulture. Mag. Franci Pivec, ki je tako postal drugi častni član ZKDS, je bil predsednik zveze v obdobju 2001- 2006, ko se je le-ta obnovila, nato dva mandata njen podpredsednik in hkrati dolgoletni (tudi sedanji) predsednik ZKD Maribor. Franci ima sicer za seboj izjemno plodno obdobje v ljubiteljski kulturi in v življenju nasploh, njegova prva članska izkaznica v kulturnem društvu Zagrad pri Celju pa je letos stara 60 let.

Kratek življenjepis:

Franci Pivec, rojen 22. avgusta 1943 v Olimju, se je z družino preselil v Celje, kjer je končal osnovno šolo ter 1962 maturiral na gimnaziji. Končal je študij sociologije  in filozofije  na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter bil v šestdesetih med organizatorji študentskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Kasneje, leta 1970 se je z družino preselil v Maribor. Sredi osemdesetih (194- 88)  je bil v slovenski vladi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, torej nekak »minister« za šolstvo. Na prvih volitvah v samostojni Sloveniji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca, kasneje je bil tudi tajnik mariborske univerze, direktor tamkajšnje občinske uprave in eden vodilnih v informacijskem inštitutu Izum. Vodil je tudi Svet za visoko šolstvo, že dva mandata je predsednik nadzornega odbora JSKD.

Delo v kulturi:

Za Pivcem je bleščeča zgodovina udejstvovanja v kulturnih društvih in  njihovih zvezah. Že kot petletnik je v Celju živel v hiši, kjer je domovalo tudi Delavsko prosvetno društvo SVOBODA ZAGRAD, zato je bila vključitev v društveno delovanje samoumevno. Pri 14 letih (po statutu prej ni bilo možno) se je v društvo tudi formalno včlanil in dobil prvo izkaznico, ki jo še hrani leta 1957. V društvu je tudi opravil vsa možna izobraževanja, največ pri Branku Gombaču, ki je bil tista leta v celjskem gledališču.

Leta 1959. Je prešel  v celjski DELAVSKI ODER in do odhoda na študij odigral precej vlog, na koncu v Kreftovih Celjskih grofih v zgodovinskem okolju Starega gradu nad mestom. V prvem letniku študija na Filozofski fakulteti je ustanovil  KLUB 63, kulturno organizacijo po poljskem vzoru, kjer so izvajali zelo raznolik program, vključno z gledališko skupino, ki je v moji režiji in pod pokroviteljstvom Battelino-Baranovičeve v Križankah uprizorila Silvanusovega Rdečega Budo. Leta 1964 postane  kulturni referent Univerzitetnega odbora Zveze študentov ter naslednje leto predsednik organizacije, ki se tedaj preseli v Kazino, kar je omogočilo odmevno razširitev študentskih kulturnih dejavnosti. Pel je v zboru pri Vinku Vodopivcu ter podpiral akcije Marka Pogačnika, tedaj študentskega kulturnega referenta. Pisal je v Tribuno in prvi članek, ki je dobil mesto v Slovenski bibliografiji, se je nanašal na krovno društvo študentske kulture »Akademik«.

Po diplomi prve stopnje se je  zaposlil v Študentskem naselju, kjer je poleg kiparske forme vive in čitalnice ustanovil kulturno društvo FORUM. Po študentskih nemirih 1968 je bil med ustanovitelji Radia Študent.

Leta 1970 se je preselil  v Maribor in delal na projektu Univerze Maribor. Vključil se je v zbor SLAVA KLAVORA, kjer še vedno poje, predsedoval društvu MLADINSKI PEVSKI ZBOR MARIBOR, ki je pod umetniškim vodstvom Branka Rajšterja dosegel mednarodni ugled, pod vodstvom Karmine Šilec pa se je preimenovalo v Carmino Slovenico. Desetletja je tesno sodeloval z uglednim Mariborskim oktetom, bil je pobudnik ustanovitve komornega zbora HUGO WOLF.

V novozgrajeni Pedagoški akademiji je konec sedemdesetih organiziral Likovno razstavišče ter leta 1994 Kiparsko razstavišče v zgradbi IZUM. Botroval je nastanku razstavišč Rrrudolf in Karlinija.

Leta 1997 je postal predsednik ZKD MARIBOR, kjer je bil nedavno ponovno izvoljen v peti mandat. Njegova statistika preteklih 20 let na tej funkciji je naslednja: udeležba na 2.611 dogodkih, od tega je bilo 473 dogodkov zunaj Maribora, 226 v Ljubljani. ZKD Maribor ima enega najobširnejših »skupnih programov kulturnih društev«, ki zajema tudi nacionalno in mednarodno odmevne prireditve, kar je plod vseskozi odličnega sodelovanja med ZKD in JSKD v Mariboru.

Leta 2001 je bil glavni  pobudnik »obnove« ZKD SLOVENIJE, ki se je prej utapljala v nedefiniranem odnosu z JSKD. V mandatu 2002-2007 je bil predsednik, naslednja dva mandata pa  njen podpredsednik. Napisal je številnih dokumentov, katerih cilj je bil ohraniti in posodobiti zgodovinsko izkušnjo krovne organiziranosti kulturnih društev na Slovenskem.

Leta 2003. je na občnem zboru društva GEOSS na Slivni obrazložil predlog za KULTURNO ŠOLO Slovenije, ki se je začela naslednje leto, doživela spodbuden sprejem, podprla pa sta jo Mirko Kaplja (tedanji župan občine Litija) in Igor Teršar (JSKD). Leta 2005. Je začel v Mariboru serijo dogodkov specifičnega formata »SPOMINJANJA«, doslej jih je bilo že skoraj 100, z več sto sodelujočimi, zadnja leta pa jih vodita z Majdo Potrato. Z vodjo OI JSKD Maribor Maticem Varlom že več kot deset let vodita DAN KULTURNIH DRUŠTEV na način, ki učinkovito ponazarja povezanost obeh organizacij. S podobnim pristopom že desetletje pripravljava SVETOVNI DAN ZBOROVSKEGA PETJA. Izvirna zamisel je tudi MAISTROV POHOD iz Maribora na Zavrh, ki z zaključno prireditvijo promovira Maistra kot kulturnega ustvarjalca ter so jo 2008. sprejeli tudi »maistrovci« in planinci.

Leta 2010 so mariborski ljubiteljski kulturni delavci  dobili prenovljeno poslopje v središču mesta, imenovano »KARANTENA«, domovanje številnih kulturnih društev, za katero je Pivec pripravil idejno zamisel, realizirana pa je bila s prizadevanjem širokega kroga ljudi, vključno z županoma Sovičem in Kanglerjem.

Pivec je bil med sooblikovalci in izvajalci projekta EPK MARIBOR 2012, kjer so kulturna društva izvedla obširen program »Harmonije«. V letih 2014/15 je koordiniral izdelavo LOKALNEGA KULTURNEGA PROGRAMA MARIBOR 2015-20, ki ga je Mestni svet sprejel soglasno, v njem pa je ustrezno definirana tudi vloga kulturnih društev.

Skozi več desetletij je  bil v Mariboru član, pogosto predsednik, svetov domala vseh kulturnih ustanov in član številnih kulturnih in drugih društev. Pri Ministrstvu za kulturo je član strokovne komisije za kulturno dejavnost posebnih skupin. V medijih pogosto nastopa kot predstavnik ZKD,  bibliografija njegovih prispevkov o kulturnih vprašanjih pa obsega več sto enot.

Častno priznanje mu je ob tej priložnosti podelila aktualna predsednica Zveze kulturnih društev Slovenije, ga. Mija Aleš, v četrtek, 11. maja 2017, ob 17. uri v dvorani IZUM, Prešernova 17, v Mariboru na Spominjanjih v organizaciji Zveze kulturnih društev Maribor.